Jedro

Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da niso bili podani opravičeni razlogi za to, da toženka ni prišla na narok za glavno obravnavo 11.1.2008. Zoper sklep se s podrobnimi razlogi pritožuje tožena stranka. Navaja določene kršitve postopka, sicer pa se z odločitvijo sodišča ne strinja.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka.

V konkretnem primeru pa toženka ni zamudila naroka 11.1.2008. Izostanek je namreč opravičila in predlagala preložitev (red. štev. 21, list. št. 39). Sodišče prve stopnje je narok vseeno opravilo, v sodbi (list. št. 44) pa je tudi zapisalo razloge o tem, zakaj predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno.

Gre torej za vprašanje, ali je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko ni preložilo naroka. To pa ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje (glej komentar dr. Aleša Galiča k 116. členu ZPP, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, točka 13). Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje prav ravnalo, ko naroka ni preložilo, je lahko predmet odločanja v zvezi s pritožbo zoper sodbo. Sodišče prve stopnje je tako predlog pravilno zavrnilo, čeprav z drugimi razlogi. Kot rečeno pa, ne gre za zamudo naroka. Glede na povedano so nepomembne vse obširne pritožbene trditve, ki se nanašajo na izpodbijani sklep.

Pritožbo je bilo torej treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP.