Jedro

Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost. Kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo, sklep o predhodni odredbi I Pg 1423/2012 z dne 15. 11. 2012 razveljavilo in zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe (prva točka izreka), tožeči stranki pa naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 676,38 EUR stroškov postopka, v roku 8 dni po vročitvi sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (druga točka izreka). Na podlagi navedb tožene stranke, ki jih tožeča stranka ni prerekala, je ugotovilo, da je bilo 6 od 8 pravdnih postopkov, ki so tekli proti toženi stranki, pravnomočno končanih, in da je tožena stranka že poravnala vse obveznosti iz njih v skupni vrednosti 63.477,18 EUR. Odprta sta še dva postopka, in sicer pri njem I Pg 1349/2011 zaradi plačila 2.800,00 EUR s pripadki ter pri Okrožnem sodišču na Ptuju I Pg 231/2011, katerega predmet je vrnitev premičnih stvari v stečajno maso. Tožena stranka je v ugovoru pojasnila stanje dolga in njegovo zavarovanje z vknjiženo hipoteko na nepremičninah. Iz priložene izjave B. K. d. d. izhaja, da je 22. 6. 2011 pri Okrajnem sodišču v Šentjurju vložila predlog za izvršbo zaradi izterjave 167.115,61 EUR in da je to sodišče 1. 7. 2011 izdalo sklep o izvršbi In 56/2011. Tožena stranka je pri banki 25. 7. 2011 podala izjavo o pripoznavi dolga ter da bo dolg poravnan s plačilom mesečnih obrokov. Iz izjave banke izhaja, da tožena stranka redno mesečno poravnava dolg, s čimer se je prvotni dolg zmanjšal, tako da na dan 20. 11. 2012 znaša 124.801,48 EUR. Banka je zaradi tega odložila izvršbo do 18. 10. 2013. S toženo stranko je banka tudi v zaključni fazi reprograma kredita, s podpisom katerega bo banka vrnila kredit v redno odplačilo ter v roku enega leta od podpisa in rednega odplačevanja obveznosti tožene stranke umaknila izvršbo. Tudi iz dopisa B. C. d. d. z dne 21. 11. 2012 izhaja, da ima tožena stranka na dan 31. 10. 2012 iz naslova odobrenih kreditov obveznosti v skupnem znesku 355.077,33 EUR. Hkrati pa ta banka potrjuje, da se obveznosti poravnavajo s kratkotrajnejšimi občasnimi zamiki.

Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (nadaljevanju: ZIZ) . V pritožbi navaja, da ima proti toženi stranki terjatev 108.367,16 EUR brez zakonskih zamudnih obresti, ki znašajo še najmanj 20.000,00 EUR, saj je večino terjatve zapadlo v plačilo že pred več kot dvema letoma. Tako je njena terjatev najmanj 130.000,00 EUR in obstaja velika verjetnost, da je brez zavarovanja s predhodno odredbo ne bo nikdar dobila poplačane. Takšen zaključek temelji na dejstvu, da je tožena stranka močno zadolžena, saj ima do bank že odprtih posojil za več kot 500.000,00 EUR, pri čemer ni tako bistveno, da dolgoročni kredit pri B. C. d. d. dokončno zapade šele leta 2028. Poudarja, da je B. C. d. d. v izjavi sicer potrdila, da tožena stranka poravnava obveznosti, vendar zamuja s plačili anuitet, kar potrjuje njene navedbe, da s plačilno sposobnostjo tožene stranke nekaj ni v redu. Če bodo zamude dolgoročnejše, bo tudi B. C. d. d. začela z izvršilnim postopkom in bo terjatev unovčena pred letom 2028. Iz javno objavljenih podatkov o bilanci in poslovanju tožene stranke izhaja tekoča izguba v skoraj takšni višini, kot znaša njena terjatev. Pri tem v bilanci niso bili upoštevani postopki, ki jih je imela tožena stranka kot dolžnik. To pomeni, da terjatve tudi v teh postopkih, v katerih tožena stranka zatrjuje, da so zaključeni, niso bile sporne in je tožena stranka s plačilom zgolj zavlačevala, da bi poplačala dolgove kasneje, saj očitno ob zapadlosti ni bila sposobna njihovega plačila. Če podjetje ni sposobno plačati ob zapadlosti v smislu določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, pomeni, da je plačilno nesposobno. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da iz potrdil o plačilih izhaja, da so bila izvršena več mesecev po pravnomočnosti in izvršljivosti sodb, kar dodatno potrjuje njene navedbe, da tožena stranka ni zmogla poravnati izvršljivih terjatev (ki so zapadle že bistveno prej, le izvršitev se je zaradi njenih ugovorov podaljšala) in jih je delno ter sukcesivno poravnavala več mesecev. Tako je v primerjavi z njeno terjatvijo minimalno terjatev upnika N. B. S. d. o. o. 1.869,70 EUR plačevala kar 9 mesecev. Podobno majhni terjatvi P. s. M. G. s. p. in R. T. d. o. o. je plačevala sukcesivno več mesecev od izvršljivosti sodb. Terjatvi F. T. d. d. in P. K. d. o. o., ki sta bili višji, kljub temu pa precej nižji od njene terjatve, sta bili plačani z zamikom, pri čemer je od zapadlosti računov verjetno minilo že več let. Tožena stranka sama priznava, da na TRR nima zadostnih sredstev za poplačilo obveznosti do nje, kar le še potrjuje navedbe, da bo uveljavitev njene terjatve precej otežena, če ne celo onemogočena. Tudi če se je tožena stranka trenutno uspela dogovoriti z bankama in prolongirati obveznosti, to ne spremeni dejstva, da te do obeh bank krepko presegajo 500.000,00 EUR, in če upoštevamo še njeno terjatev, obveznosti tožene stranke bistveno presegajo njene zmožnosti, predvsem glede na poslovanje, ki ga kažejo izkazi uspeha. Nesporno je, kar kažejo dokazi v spisu, in priznava tudi tožena stranka, da je njeno premoženje močno obremenjeno (hipoteke, krediti, dolgovi do dobaviteljev in podobno), kar pomeni, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno ocenilo finančne zmožnosti in sposobnosti tožene stranke plačevati njeno terjatev v višini najmanj 130.000,00 EUR, ko bo izvršljiva.

Tožena stranka je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta od vseh postopkov odprta le še dva in da je že poplačala obveznosti v znesku 63.477,18 EUR, kar kaže na njeno likvidnost. Terjatve so postale nesporne takrat, ko je bilo o njih pravnomočno odločeno. Zmožna pa jih je bila takoj in v celoti poravnati, ko so jo na to pozvali upniki.

Pritožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva (prvi pogoj, sodišče prve stopnje se z njim ni ukvarjalo), če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi pogoj).

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sledilo ugovornim trditvam tožene stranke, ko je presojalo cit. drugi pogoj za izdajo predhodne odredbe. Če so dane konkretne trditve strank, je treba pri pravni osebi presojati verjetno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, skozi njen celotni finančni oziroma premoženjski položaj. To pomeni tako kratkoročno kot dolgoročno plačilno sposobnost. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da tožena stranka sama priznava, da na TRR nima zadostnih sredstev za poplačilo obveznosti do nje. Zlasti iz načina poplačevanja upnikov, kar prav tako utemeljeno poudarja tožeča stranka v pritožbi, izhaja: (-) da so bila plačila po pravnomočnih in izvršljivih (šestih od osmih) sodbah izvršena več mesecev pozneje, (-) da je tožena stranka v primerjavi s terjatvijo tožeče stranke minimalno terjatev upnika N. B. S. d. o. o. 1.869,70 EUR plačevala kar devet mesecev, (-) da je podobno majhni terjatvi P. s. M. G. s. p. in R. t. d. o. o. tožena stranka plačevala sukcesivno več mesecev od izvršljivosti ter (-) da sta bili terjatvi F. T. d. d. in P. K. d. o. o. prav tako plačani z zamikom. Tožeča stranka pri tem utemeljeno poudarja višino svoje terjatve (z zakonskimi zamudnimi obrestmi) okoli 130.000,00 EUR. Težko je razumeti opravičevanje tožene stranke, da je bila zmožna takoj in v celoti poravnati cit. terjatve, ko so jo k temu pozvali upniki. Najmanj kar je, je dvom v to, da bi upniki potem, ko očitno niso prejeli plačila pred pravdo in so se odločili za sodno pot, po izvršljivosti sodb odlašali več mesecev s pozivom toženi stranki k plačilu. Takšna kratkoročna plačilna nesposobnost odpira vprašanje verjetne nevarnosti, ali bo uveljavitev terjatve tožeče stranke precej otežena. Sodišče prve stopnje je s svojimi zaključki zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi tožeče stranke, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ).

V novem postopku naj sodišče prve stopnje kritično presodi trditve pravdnih strank glede izpolnitve drugega pogoja za izdajo predlagane predhodne odredbe. To velja tako glede kratkoročne kot dolgoročne plačilne sposobnosti tožene stranke. Ni odveč dodati, da zadošča nevarnost, da bo brez zavarovanja uveljavitev denarne terjatve tožeče stranke precej otežena. Tožena stranka je predlagala tudi dokaz z zaslišanjem strank in prič. Na tožeči stranki pa je razmislek, ali je smotrno s predhodno odredbo, poleg ostalih sredstev zavarovanja, prepovedati (blokirati) izplačila iz TRR tožene stranke, iz katerega tožena stranka edino lahko opravlja plačilni promet. To zajema tudi plačevanje anuitet B. K. d. d. in B. C. d. d.. Na drugi strani pa tožena stranka “ponuja” neobremenjeno nepremičnino.