Jedro

Predlog za novo sredstvo izvršbe samo zaradi odprtja transakcijskega računa in zaprtja prejšnjih računov (na katerih je bila že dovoljena izvršba) ni dopusten, saj je izvršba s tem sredstvom oz. predmetom izvršbe že v teku, zato tudi ni podana upnikova pravna korist za vložitev takega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upnika z dne 11.9.2003 zavrglo. Ugotovilo je, da je s sklepom o izvršbi z dne 18.9.2002 dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika na računih pri Banki Vipa d.d. in Nova KBM d.d Maribor, Področje Nova Gorica. Upnik je dne 11.9.2003 predlagal, da sodišče dovoli izvršbo proti dolžniku še z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik na transakcijskem računu pri Novi KBM d.d., Področje Nova Gorica štev. .. Glede na določbo 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upnik sicer lahko vse do konca izvršilnega postopka predlaga in sodišče dovoli, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev ali namesto teh izvršba opravi tudi z drugim izvršilnim sredstvom oz. na drugih predmetih. Vendar pa je bila dne 18.9.2002 že dovoljena izvršba z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem tekočem računu pri Banki Vipa d.d. ter sredstev na dolžnikovih žiro računih pri isti banki ter Banki Nova KBM d.d, Področje Nova Gorica. S predlogom z dne 11.9.2003 pa je upnik predlagal dopolnitev sklepa o izvršbi, tako, da bi se dovolila izvršba še z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnika pri isti banki, to je Nova KBM d.d., Področje Nova Gorica. Po določbi 121. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-A) mora organizacije za plačilni promet na podlagi sklepa o izvršbi, ki se glasi na dolžnikova denarna sredstva na računih, ki jih je zaprla po 3., 4. in 5. odst. 81. čl. Zakona o plačilnem prometu, opraviti blokado vseh dolžnikovih denarnih sredstev, ki se nahajajo pri njej. Izdani sklep banko torej zavezuje, da opravi izvršbo na vsa dolžnikova sredstva, zato po oceni sodišča ni bilo potrebno, da bi s sklepom znova odločilo o tem, kar je upnik predlagal. O istem predlogu glede istega sredstva izvršbe sodišče ne more ponovno odločati. Zato je predlog zavrglo. Zoper sklep se je upnik pritožil. Res je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18.9.2002 dovolilo izvršbo z rubežem sredstev na tedanjem žiro računu dolžnika. V naslednjem letu upnik z omenjenega računa ni prejel niti enega samega priliva ne obvestila banke, da realizacija sklepa iz kakega razloga ni mogoča. Med tem pa je prejel podatek, da je dolžnik odprl TRR. Tudi v naslednjim mesecih ni bilo prilivov ali drugačnih obvestil banke. Če upnik ne bi reagiral na opisani način, bi banka v najslabšem primeru v nekaj dneh sodišču sklep o izvršbi vrnila, izvršba bi bila že v nekaj dneh ustavljena in je upnik želel s svojim ravnanjem to preprečiti. Tudi ni predlagal novega izvršilnega sredstva, pač pa predlog dopolnil z novimi podatki, saj je v konkretnem primeru izvršilno sredstvo rubež sredstev na računu brez navedb banke in številke računa. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, ki po mnenju upnika ni pravilen, sodišče naj dovoli izvršbo v predlagani smeri in priglaša stroške pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je na predlog upnika v tej zadevi s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo dne 18.9.2002. Ta sklep je bil poslan banki, Nova KBM d.d., Področje Nova Gorica dne 27.6.2003, prejela pa ga je 30.6.2003, kot izhaja iz odredbe in povratnice, spete na list.št. 4 spisa. Organizacija za plačilni promet, torej tudi banka (16. čl. ZIZ) mora po določbi 2. odst. 141. čl. ZIZ sklep obdržati v evidenci eno leto, in če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev oziroma sredstev v vezavi, vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Res je sodišče neobičajno dolgo vročalo sklep o izvršbi banki in je upnik utemeljeno pričakoval, da bo v kratkem potekel rok enega leta iz 141. čl. ZIZ, vendar pa je glede na podatke spisa odveč upnikova bojazen, da bi v primeru, če ne bi v mesecu septembru 2003 podal novega predloga, bila izvršba ustavljena. Tedaj enoletni rok iz 141. čl. ZIZ še ni potekel. Pravilno je ob tem sodišče prve stopnje tudi zapisalo, da dopolnitev predloga ni potrebna, organizaciji za plačilni promet oz. banki je sklep bil poslan, glede na določbo 121. čl. ZIZ-A pa sodišču tudi ni bilo treba izdati novega sklepa samo zaradi odprtja transakcijskega računa in zaprtja prejšnjih računov. Ne gre torej za novo sredstvo oz. nov predmet izvršbe, s tem sredstvom oz. predmetom izvršbe je izvršba že v teku, zato upnikov predlog z dne 11.9.2003, naj se izvršba dovoli še z rubežem denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnika, ni dopusten, ker ni podana upnikova pravna korist za vložitev takega predloga. Zato je odločitev o zavrženju pravilna (274. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) in pritožba neutemeljena ter jo je sodišče druge stopnje, ki tudi kršitev določb postopka, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča druge stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).