Jedro

Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjena na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica in navedla, da je odločitev sodišča prestroga, saj je ves čas angažirano sodelovala z upraviteljico, predvsem glede svoje zaposlitve.

3. Upraviteljica je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugovoru upraviteljice proti odpustu obveznosti obveznosti ugodilo po tem, ko je ugotovilo, da je dolžnica kršila obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP. Po podatkih, ki jih je navedla v predlogu za odpust obveznosti, je bila brezposelna, zaradi česar bi morala upraviteljici mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, česar pa v daljšem časovnem obdobju (od začetka postopka osebnega stečaja 25.9.2019 do maja 2020, kakor tudi v obdobju od maja 2021 do novembra 2021, ko je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti) ni storila. Ta dejstva je upraviteljica podkrepila z listinsko dokumentacijo, dolžnica pa je navedbam upraviteljice oporekala le delno, pa še to zgolj pavšalno, saj v zvezi s tem ni predložila (niti predlagala) nobenih dokazov.

6. Dolžnica ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da je na naroku pojasnila nastalo situacijo ter se opravičila, če je navodila narobe razumela. Navedla je, da je zaposlitev iskala in sodelovala tako z upraviteljico kot z Zavodom za zaposlovanje. V dokaz svojih navedb je predložila dokaze, ki pa so prepozni, saj iz pritožbenih navedb ne izhaja, zakaj jih dolžnica ni predložila že v postopku na prvi stopnji.

7. Vse, kar pritožnica navaja v pritožbi, predstavlja nedovoljeno navajanje novih dejstev (337. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) in predložitev novih dokazov, ki jih višje sodišče ne sme upoštevati. Uveljavljanje novot v pritožbenem postopku je po prvem odstavku 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP dovoljeno le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do trenutka, do katerega je v postopku na prvi stopnji dovoljeno uveljavljati nova dejstva in predlagati nove dokaze. Pritožnica tega ni izkazala, zato s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na zatrjevano napačno ugotovljeno dejansko stanje, ne more uspeti.

8. Tudi sicer višje sodišče ugotavlja, da je večina dolžničinih navedb (tudi ob upoštevanju novih dokazov v pritožbi) še vedno dokazno nepodprtih. Dolžnica kot dokaz svoji angažiranosti prilaga elektronska sporočila, pri katerih je že iz datumov razvidno, da jih ni pošiljala redno. Izpolnjevanje obveznosti utemeljuje (med drugim) na sporočilih z dne 6.1.2020, 13.2.2020 in 19.5.2020, v katerih pa sporoča zgolj to, da „ni spremembe glede zaposlitve“. Kot izhaja iz navedb upraviteljice, je bila dolžnica večkrat izrecno opozorjena, da to ni poročilo o aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev. Tega dolžnica ne izpodbija. Dolžnica je bila očitno napačno prepričana, da je ugovor proti odpustu obveznosti zgolj posledica zatrjevanega nepravilnega razumevanja, o čem mora obveščati upraviteljico, zmotno pa je tudi njeno prepričanje, da se da to urediti tako, da se opraviči in zaposli pri svoji sestri. Kot izhaja iz podatkov v spisu, se je dolžnica dejansko zaposlila šele po prejemu ugovora novembra 2021, to je po tem, ko več mesecev ni iskala druge zaposlitve (kar nenazadnje izhaja iz pritožbenih navedb). Kot pa izhaja iz navedb upraviteljice, se je zaposlila pri svoji sestri, za obdobje točno do izteka preizkusnega obdobja, pa še to na način, ki omogoča negativno stimulacijo, tako da se dolžnici izplača plača, nižja od minimalne.

9. V skladu z določili 383.b člena ZFPPIPP je dolžnik dolžan sodelovati s sodiščem in upraviteljem ter se odzivati na sodna pisanja in pozive upravitelja. Iz določila 401. člen ZFPPIPP izhajajo dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem. Le-te so odvisne od tega, ali je dolžnik zaposlen, ali ne. V prvem primeru mora izpolnjevati svoje obveznosti do delodajalca po pogodbi o zaposlitvi in druge obveznosti iz delovnega razmerja, v drugem primeru pa si mora prizadevati, da najde zaposlitev, ne sme odkloniti nobene ponujene redne ali občasne zaposlitve ali drugega dela, razen če ponujene zaposlitve ali dela ni sposoben opravljati, in upravitelju mora mesečno poročati o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev.

10. Dolžnica priznava, da upraviteljici ni redno poročala o svojih aktivnostih, ki jih je opravila, da bi našla zaposlitev, kar v pritožbi poskuša opravičiti z napačnim razumevanjem navodil. Bistvo poročanja ni v poročanju samem, za dolžnika pa v času osebnega stečaja veljajo določene obveznosti in omejitve, pri čemer je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem. Dolžnica svojega ravnanja – ko niti po tem, ko je bila s strani upraviteljice večkrat izrecno opozorjen na svoje dolžnosti, le-teh ni izpolnjevala – ne more opravičiti z zatrjevanji, da ni imela o čem poročati, oziroma, da je navodila razumela napačno. Dolžnica je bila dovolj jasno (in večkrat) opozorjena, da mora svoje obveznosti resno izpolnjevati, pa tega še naprej ni počela. Razlogi, ki jih navaja v pritožbi, ne morejo izpodbiti pravilne odločitve sodišča prve stopnje: odpust obveznosti ni dovoljen, če dolžnik krši svoje obveznosti, določene (med drugim v) 401. členu ZFPPIPP. Da je dolžnica kršila svoje obveznosti, tudi po zaključku višjega sodišča ni dvoma.

11. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).