Jedro

Ker gre za preživninsko obveznost za polnoletnega otroka, je neutemeljena predlagateljičina pritožbena navedba, da bi bilo pri porazdelitvi preživninskega bremena potrebno upoštevati, da hčerka z materjo nima stikov in je zato vsa skrb za zagotovitev materialnih in ostalih potreb na očetu. S polnoletnostjo po zakonu preneha starševska skrb, glede stikov pa se A. A. lahko samostojno odloča.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotna udeleženka (v nadaljevanju mama) dolžna za predlagateljico, polnoletno hčerko A. A., plačevati preživnino v višini 190,00 EUR mesečno od 23. 6. 2025 dalje, da je preživninsko obveznost glede preživninskih zneskov, zapadlih do izdaje sklepa, dolžna plačati v 15 dneh, v bodoče pa plačevati mesečno do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, upoštevaje uskladitve preživnin (točka I.) ter odločilo, da vsaka udeleženka krije svoje stroške nepravdnega postopka (točka II.).

2.Zoper I. točko izreka sklepa vlagata pritožbo obe udeleženki.

3.Predlagateljica v pritožbi navaja, da se pritožuje v delu, ki se nanaša na višino določene preživnine iz vseh pritožbenih razlogov. Višina preživnine ne zadošča njenim potrebam. Izpostavlja oceno sodišča, da je realni mesečni strošek prehrane doma 70,00 EUR, kar niti približno ni dovolj. Tudi sicer je sodišče podcenilo njene potrebe. V svojem predlogu je zahtevala že nizko preživnino, zgolj kritje temeljnih potreb. Izpustila je zabavo, rekreacijo, kulturno udejstvovanje. Preživnina, kot jo je določilo sodišče, ne zadošča niti temu. Glede porazdelitve bremen preživljanja med staršema navaja, da je sodišče odločilo, da mati nosi 45 % preživninskih obveznosti, čemur predlagateljica oporeka. Nasprotna udeleženka ni z ničemer izkazala, da bi bili njeni prihodki nižji od prihodkov očeta predlagateljice. Navaja, da je sodna praksa že zavzela stališče, da ni dovolj, da sodišče upošteva zgolj prihodke vsakega od staršev, stroške otrok in staršev za lastno preživljanje, temveč mora upoštevati dejstvo, komu so otroci zaupani v varstvo in vzgojo, ki tako prevzema večji del starševske skrbi.

4.Nasprotna udeleženka (mati) v pritožbi navaja, da jo vlaga zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava na podlagi določil 2. in 3. točke 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da se je v decembru 2024 zaradi odselitve očeta predlagateljice skupaj z mladoletnim sinom B. B. in hčerko A. A. znašla sama v nezavidljivi finančni situaciji. Vse vrednejše premoženje je oče predlagateljice iz nepremičnine odstranil in odpeljal na naslov predlagateljice ter se preselil v hišo na naslovu X., kjer si je družina poprej urejala vikend. Vse od marca 2024 nima stikov niti s sinom B. B., ki je star 12 let. Prav tako nima stikov s predlagateljico. Otroka se ne oglašata na mobilne telefone, nima informacij o njiju, razen nujnih, ki so sporočeni ob priliki sodnih postopkov. Zaveda se, da mora prispevati k preživljanju A. A., vendar je povišano potrebo po preživljanju po mnenju pritožnice hčerka povzročila sama in potreb, kot jih ugotavlja sodišče, ne bi bilo, če bi se odločila, da živi pri svoji mami. Predhodno je 20 let živela na naslovu nasprotne udeleženke. Mati je vedno poskrbela za hrano, plačilo izdelkov, za higieno, elektriko, vodo, odvoz smeti, prevoze in podobno. Meni, da je preselitev predlagateljice izvedena z namenom povečane preživninske obveznosti matere ter plod odločitve očeta, z očitnim namenom onemogočanja stikov z otrokoma ter dosego povišanja preživninske obveznosti in povzročitve premoženjske stiske nasprotne udeleženke. Razumela bi, v kolikor bi se hčerka preselila na lokacijo, ki je bližje šoli, ne pa, da je sledila enostranski volji očeta ter se preselila v kraj, ki je oddaljen od kraja študijskih obveznosti. Lahko se predlagateljica samostojno odloči, kje bo bivala, vendar mora nasprotna udeleženka kriti le nujne in potrebne izdatke potrebne za otrokov razvoj, z upoštevanjem sposobnosti starša, ki otroka preživlja. Sodišče je neutemeljeno upoštevalo izpovedbo predlagateljice, da je realno ocenjen strošek hrane 150,00 EUR mesečno. Predlagateljica je predložila le potrdila o koriščenju bonov, in sicer je iz teh razvidno, da gre za izpisek porabe vseh bonov oziroma, da je v celotnem študijskem letu 2025 koristila le 25 bonov za študentsko prehrano. Sodišče pa je napačno upoštevalo, da je realno ocenjen strošek prehrane v višini 150,00 EUR mesečno, upoštevaje 20 šolskih dni in približno 7,5 EUR dnevno, kot je predlagateljica navajala na naroku. V celotnem letu 2025 je predlagateljica za šolsko prehrano doplačala vsega skupaj le 59,16 EUR. Nadalje je sodišče neutemeljeno previsoko prisodilo bivalne stroške. Ni upoštevalo, da na naslovu X., prebivajo štiri osebe in ne samo tri, tudi partnerka očeta predlagateljice, zato bi bilo potrebno bivalne stroške deliti na štiri in ne zgolj na tri osebe. Previsoko je ocenilo strošek vode v višini 28,00 EUR in strošek elektrike v višini kar 81,00 EUR. Tudi strošek univerze je previsok. Oče predlagateljice na naslovu prebivanja opravlja pridobitno dejavnost in uporablja stroje, zato se poraba električne energije za opravljanje opravljanje dejavnosti ne sme všteti v preživninsko obveznost nasprotne udeleženke. Strošek prevoza v višini 35,00 EUR je nepotreben, saj bi bil nižji za polovico, če bi se hčerka preselila v kraj, ki je od šolanja manj oddaljen. V šolo bi lahko odhajala skupaj z mamo. Pritožnica iz kredita plačuje večje vzdrževalne izdatke pri hiši in nakup kurilnega olja, nakup dotrajanega ogrevalnika sanitarne vode, plačevanje zavarovanja hiše, nakup pnevmatik avtomobila, tehnični pregled, vzdrževalna dela na nepremičnini. Sodišče je iz evidence FURS za nasprotno udeleženko povzelo dohodek 1.719,00 EUR, a je to bil dohodek za mesec, ko je bila polno obremenjena brez enega dneva bolniške odsotnosti, zajete so bile kvartalne stimulacije in nadure in uspešnost, kar ni reden prihodek. V povprečju zadnjih treh mesecev za mesec september, oktober in november znaša njen povprečni prihodek okoli 1.600,00 EUR. Prav tako ni upoštevalo, da bo morala udeleženka plačevati še za preživljanje mladoletnega B. B.. Dodaja še, da ima oče predlagateljice bistveno višje prihodke, saj je nosilec podjetja.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo preživninsko obveznost nasprotne udeleženke - matere do polnoletne hčerke, stare 21 let, ki se redno šola na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, hčerka biva pri očetu in z materjo nima stikov.

7.Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo uradno upoštevanih kršitev (določbe drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1). Neutemeljeni so tudi očitki obeh udeleženk, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno materialnopravno porazdelilo preživninsko breme in določilo višino preživnine.

8.Bistvo pritožbe predlagateljice je, da je sodišče obseg njenih mesečnih potreb, ocenilo prenizko ter zato materi naložilo v plačilo prenizko preživnino, ki ne zadošča niti za pokritje nujnih izdatkov (prehrane, higiene in izobraževanja). Bistvo materine pritožbe pa je v očitku, da je sodišče hčerkine mesečne potrebe ocenilo previsoko in pri tem zlasti ni upoštevalo, da se je hčerka prostovoljno preselila k očetu, s čimer so njeni mesečni stroški višji, ter da ni pravilno ugotovilo pridobitnih sposobnosti obeh staršev.

9.Sodišče druge stopnje zavrača tako pritožbene navedbe predlagateljice kot matere. Ni mogoče pritrditi, da je sodišče pri oceni obsega predlagateljičinih - hčerkinih potreb zgolj sledilo njenim navedbam. Sodišče prve stopnje se je v točki 7 obrazložitve natančno opredelilo do posameznih potreb predlagateljice, jih kritično ocenjevalo glede na, s strani predlagateljice podane navedbe in dokaze. Glede stroška za prehrano doma je sodišče argumentiralo, da je pri tej postavki, ki jo je priznalo v višini 70, 00 EUR, upoštevalo, da pokrije hčerka del skupnega stroška prehrane, v času, ko obiskuje fakulteto, v okviru prehrane s šolskimi boni. Pritožba zato neutemeljeno graja, da je pretiran strošek šolske prehrane 150,00 EUR. Sodišče ga je razumno obrazložilo z upoštevanjem 20 šolskih dni in stroška približno 7,5 EUR dnevno. Pri tem je upoštevalo, kar navaja pritožba, da del izdatkov za obroke v času obiskovanja predavanj, hčerka krije z boni, ter da je nedvomno v korist hčerke, da skrbi za svoj zdrav razvoj in se zato redno in čim bolj zdravo prehranjuje. Tudi delež stroškov, ki v postavki obratovalnih mesečnih stroškov odpadejo na predlagateljico, je sodišče ustrezno argumentiralo. Pri oceni je upoštevalo pravočasne navedbe in dokazila, predložena s strani udeleženk. Mati svojih navedb glede prebivanja štirih oseb na naslovu, kjer živi predlagateljica, ni dokazala. Sodišče je odgovorilo tudi na materine navedbe, ki jih ponavlja v pritožbi, v zvezi z višjimi obratovalnimi stroški na račun opravljanja pridobitne dejavnosti očeta ter jih zavrnilo kot nedokazane. Z razumnimi razlogi pa je ocenilo skupni mesečni izdatek v višini 50,00 EUR, ki odpade na predlagateljico z naslova obratovalnih stroškov, kot realen (točka 7 obrazložitve).

10.Mati nadalje neutemeljeno navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo njene mesečne dohodke, saj je pravilno upoštevalo podatke iz evidence FURS za obdobje april do julij 2025 (točka 10 obrazložitve). Preživljanje otrok, dokler se po polnoletnosti redno šolajo, je primarna obveznost staršev, ki ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskih zavezancev. Zato sodišče v okviru ugotavljanja preživninskih sposobnosti matere pravilno ni upoštevalo njenih kreditnih obveznosti1, upoštevalo pa je njene navedbe o nujnih obratovalnih stroških, ki ji nastajajo z uporabo nepremičnine v kateri prebiva. Na drugi strani pa je se pravilno opredelilo tudi glede dohodkov, ki jih je polnoletna hčerka pridobila s študentskim delom. Od polnoletnega otroka se lahko pričakuje, da bo v določeni meri tudi sam s priložnostnim delom pridobival dodatna sredstva za pokritje potreb (zlasti nadstandardnih). Ta obveznost pa polnoletnemu otroku, ki se redno šola, ne sme biti naložena v tolikšnem obsegu, da bi s tem v znatni meri razbremenjeval svoja starša njunih preživninskih obveznosti.

11.Sodišče je v obseg mesečnih potreb polnoletne hčerke, ki jih je ugotovilo v višini 417,00 EUR, zajelo zgolj potrebe po hrani, obleki, obutvi, ustrezni del kolektivnih stroškov uporabe stanovanja in obiskovanja fakultete. Zato mati neutemeljeno navaja, da obseg potreb ni ocenjen z upoštevanjem njene preživninske zmožnosti. Ob tem je pritrditi predlagateljici, da ostajajo njene nadstandardne potrebe nepokrite, vendar ni utemeljen očitek, da bi za to moralo sodišče prve stopnje materi določiti višjo preživnino. Glede na ugotovljene konkretne okoliščine bo morala biti predlagateljica pri mesečnih izdatkih, ki so nadstandardni (dražja oblačila, obutev, prostočasne dejavnosti) in ki presegajo preživninske zmožnosti staršev, zelo racionalna, ker ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče odmerilo prenizko preživnino, upoštevaje mesečni prihodek matere ter njene potrebne mesečne izdatke.

12.Ker gre za preživninsko obveznost za polnoletnega otroka, je neutemeljena tudi predlagateljičina pritožbena navedba, da bi bilo pri porazdelitvi preživninskega bremena potrebno upoštevati, da hčerka z materjo nima stikov in je zato vsa skrb za zagotovitev materialnih in ostalih potreb na očetu. S polnoletnostjo po zakonu preneha starševska skrb, glede stikov pa se A. A. lahko samostojno odloča. Mati v pritožbi na več mestih poudarja, da se je hčerka samovoljno odselila oziroma na pobudo očeta, da ima pri mami doma vse možnosti za prebivanje in da bi pri njej bili mesečni stroški preživljanja hčerke nižji. Vse te navedbe v obravnavanem postopku niso pravno relevantne, ker je hčerka s polnoletnostjo dobila možnost se samostojno odločati, s katerim od staršev bo živela, vse ob ugotovitvi, da so v obseg hčerkinih mesečnih potreb vključeni nujni mesečni izdatki, ter da je v tem obsegu upoštevan tudi del obratovalnih stroškov zaradi bivanja pri očetu.

13.Navedbe nasprotne udeleženke glede finančnega položaja očeta predlagateljice je mati prvič konkretizirano navajala šele v pritožbi, zato so prepozne in jih sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj gre za novoto, ki ni dovoljena2. Vendarle pa bo mati s preživnino, kot jo je sodišče določilo, pokrila le približno 45% realno ovrednotenih nujnih mesečnih potreb. Da bodo pokriti vsaj najnujnejši mesečni izdatki, bo tako moral oče prispevati vsaj še enak znesek preživnine, kot jo je sodišče naložilo materi, manjši delež teh nujnih mesečnih potreb in tudi vse nadstandardne pa bo morala hčerka pokrivati z občasnimi dohodki, ki jih pridobiva z opravljanjem študentskih del. Pri tem je potrebno upoštevati, da je primarna dolžnost predlagateljice, ki redno študira, kvalitetno opravljanje vseh študijskih obveznosti, ker bo s takšnim pristopom pridobila čim boljšo izobrazbo in s tem ugodnejšo zaposlitveno možnost. Tudi mati navaja, da je v njenem interesu, da se hčerka uspešno izobrazi.

14.Zato je potrebno pritrditi zaključkom sodišča prve stopnje, da konkretno ugotovljene pravno pomembne okoliščine utemeljujejo presojo, da bo mati preživnino v znesku 190,00 EUR zmogla glede na njene pridobitne zmožnosti, ki jih je sodišče ugotovilo na podlagi uradnih podatkov o višini njenega mesečnega dohodka, z upoštevanjem, da ima tudi sama stroške v zvezi z uporabo in vzdrževanjem nepremičnine, v kateri živi. Zavzemanje za višjo preživninsko obveznost matere pa glede na obrazloženo ni utemeljeno.

15.Sodišče druge stopnje je zato pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka I. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Sodbi VS RS II Ips 107/2005 z dne 5.5.2005, in II Ips 333/2015 z dne 23.6.2016: Tudi odplačevanje kredita, na katerega se toženec v reviziji sklicuje, ne more omajati zaključkov sodišč prve in druge stopnje, ker odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve.

2Določba 34. člena ZNP-1 namreč dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku le, če so v korist oseb, ki same niso sposobne skrbeti za svoje pravice in koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.