Jedro

V obravnavani zadevi gre za odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi. Zato bi morala tožena stranka uporabiti tarif. št. 4312, po kateri pripada nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave. Tožnik zato utemeljeno ugovarja, da je tožena stranka nepravilno odločila, da mu nagrada za naroka dne 12. 5. 2010 in dne 26. 5. 2010 ne pripada.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijani sklep tožene stranke št. Bpp 223/2010 z dne 13.8.2010 odpravi.

Tožniku se odmerijo nagrada in stroški zastopanja v višini 798 EUR, kar tožena stranka iz proračunskih sredstev, namenjenih za brezplačno pravno pomoč, nakaže v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe na transakcijski račun odvetnika, št. ..., davčna številka ..., po prejemu računa.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja v višini 510 EUR. Navaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Bpp 223/2010 z dne 30. 3. 2010 določen za izvajanje pravne pomoči upravičenki A.A. in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah opr. št. II K 13132/2010. Tožena stranka je tožniku priznala stroške v skladu s tarif. št. 4100 (90 EUR) in ne priglašenih 200 EUR, v skladu s tarif. št. 4310 nagrado za postopek v višini 75 EUR in ne priglašenih 165 EUR. V skladu s tarif. št. 4312 je tožniku priznala 120 EUR za glavno obravnavo dne 21. 4. 2010 in 120 EUR za glavno obravnavo dne 14. 6. 2010 in ne priglašenih 265 EUR. Tožniku ni priznala nagrade za glavni obravnavi dne 12. 5. 2010 in dne 26. 5. 2010, ker v skladu s 3. odstavkom tarif. št. 4102 na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Priznala je tudi 20 EUR za materialne stroške ter 20 % DDV.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke, ker meni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbo 3. odstavka tarif. št. 4102, ker bi morala uporabiti tarif. št. 4312. V podpoglavju 3.1. tarife Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Uradni list RS, št. 67/2008) je namreč urejeno priznavanje nagrad za postopek pred okrajnim sodiščem, kjer odvetniku pripada nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave, zato bi morala v konkretnem primeru priznati nagrado tudi za naroka dne 12. 5. 2010 in dne 26. 5. 2010. Tožena stranka bi mu morala za vsakega od teh narokov priznati po 120 EUR, k priznani nagradi pa še 20 % DDV. Predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka posebnega odgovora na tožbo ni vložila, je pa sodišču predložila upravne spise.

K 1. in 2. točki izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za odmero stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči in sicer za izvajanje pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenski zadevi.

Po določbi 6. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi (sedaj ZOdvT) oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. V zadevi je sporno, ali se tožniku za udeležbo na glavni obravnavi v kazenskem postopku prizna nagrada po tarif. št. 4102, kakor je stroške odmerila tožena stranka, ali pa se prizna nagrada po tarif. št. 4312, kot je predlagal tožnik.

Tarifna št. 4102 v 3. odstavku določa, da na vsaki stopnji kazenskega postopka nastane nagrada za udeležbo na do treh narokih ali dejanjih v vsakem primeru le enkrat. Tožena stranka pa je spregledala, da tarif. št. 4102 določa nagrado za udeležbo na preiskovalnih in drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave. V obravnavani zadevi pa je bil tožnik določen za izvajanje pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem prve stopnje in sicer v kazenski zadevi. Zato bi morala tožena stranka uporabiti tarif. št. 4312, po kateri pripada nagrada za narok za vsak dan glavne obravnave. Zato tožnik utemeljeno ugovarja, da je tožena stranka nepravilno odločila, da mu nagrada za naroka dne 12. 5. 2010 in dne 26. 5. 2010 ne pripada.

Sodišče je zato tožbi ugodilo in odločbo tožene stranke odpravilo in o zadevi samo odločilo (1. odstavek 65. člena Zakona o upravnem sporu; ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06). Ocenilo je, da narava stvari to dopušča, podatki postopka pa dajejo za to zanesljivo podlago.

Sodišče je glede na podatke upravnega spisa odločilo, da tožniku pripada osnovna nagrada po tarif. št. 4100 (90 EUR), nagrada za postopek po tarif. št. 4310 (75 EUR) in za glavne obravnave po tarif. št. 4312 (glavne obravnave dne 21. 4. 2010, 12. 5. 2010, 26. 5. 2010 in 14. 6. 2010) po 120 EUR. Priznalo je tudi materialne stroške po tarif. št. 6002 (20 EUR) ter 20 % DDV, skupaj 798 EUR.

K 3. točki izreka: Izrek o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Po določbi 2. odstavka 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 350 EUR, če je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.