Up-171/98

27. 12. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. in B. A. iz Ž. na Z. na seji senata dne 27. decembra 1999 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 419/95-6 z dne 21. 5. 1998 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 362/D-5/94 z dne 20. 2. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnika izpodbijata v izreku navedeni odločbi, ker naj bi zanju ne veljali "enaki zakoni in pravila" kot za pokojno denacionalizacijsko upravičenko oziroma za njene dediče.

Neupravičeno naj bi jima ne bil priznan položaj stranke v denacionalizacijskem postopku. Zato naj bi se počutila kot drugorazredna državljana. Navajata, da živita v stanovanjski hiši, ki naj bi jo denacionalizacijska upravičenka dobila vrnjeno nezakonito, ker naj bi bila avstrijska državljanka in naj bi že v R. A. dobila plačano odškodnino za podržavljeno premoženje. Zato predlagata revizijo denacionalizacijskega postopka.

2.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanim posamičnim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava.

3.Po vsebini ustavna pritožnika zatrjujeta kršitev načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Enakost pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave pomeni nearbitrarno uporabo predpisa v odnosu do vsakega posameznika.

To v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil pomeni, da so ti organi, ko uporabljajo zakon v konkretnih primerih, dolžni enake situacije obravnavati enako in torej dosledno uporabljati zakon, brez upoštevanja osebnih okoliščin, ki v pravnem pravilu niso navedene kot odločilne. To pomeni, da se morajo uporabljati enaka pravila za enaka dejanska stanja, oziroma, da se ne morejo uporabljati enaka pravila za bistveno različna dejanska stanja. Člen 22 Ustave pomeni aplikacijo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju varstva pravic. Gre za poseben primer načela pravne enakosti, ki vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodišči, drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Poseg v to ustavno pravico bi bil podan, če bi bil posamični akt sprejet v postopku, v katerem bi pritožnik neupravičeno ne mogel uveljavljati ali bi lahko le omejeno uveljavljal svojo pravico, kar bi lahko posledično prizadelo tudi kakšno drugo njegovo pravico. Do tega bi lahko prišlo tudi, če bi pritožnik sicer izpolnjeval z zakonom določene pogoje za uveljavitev oziroma priznanje pravice, pa zaradi neustavnega oziroma nezakonitega postopka te svoje pravice ne bi mogel uveljaviti.

4.Takšnih kršitev pa pritožnika ne izkažeta in tudi Ustavno sodišče jih na podlagi njunih navedb in priloženih listin ni ugotovilo. Pritožnika nista navedla, v čem naj bi bila odločitev upravnega organa in Vrhovnega sodišča, da nimata položaja stranke v denacionalizacijskem postopku, napačna. Stališču Vrhovnega sodišča, da najemniki stanovanj svojih pravnih koristi glede nakupa ali najema stanovanj in stanovanjskih hiš ne morejo uveljavljati v postopku denacionalizacije, pa ni mogoče odreči razumne presoje.

5.Ugovorov, ki se nanašajo na domnevno neupravičeno priznano jugoslovansko državljanstvo prejšnji lastnici stanovanjske hiše, pritožnika z ustavno pritožbo zoper odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku, ne moreta uveljavljati. Že iz obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča je razvidno, da je bila o ugotovitvi državljanstva denacionalizacijske upravičenke izdana ugotovitvena odločba. To odločbo je izdal pristojen organ za notranje zadeve v posebnem postopku. Organ, ki odloča o denacionalizaciji, pa je pri ugotavljanju obstoja okoliščin za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca, na tako pravnomočno odločitev pristojnega organa vezan.

6.Ker z izpodbijanima odločbama očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata

Miljoka Modrijan