Jedro

Zapuščinsko sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju navedlo vse, kar je treba. V tč. I. je ugotovilo, kaj spada v zapuščino - navedlo je zapustnikove nepremičnine z vsemi ustreznimi podatki, v tč. II. pa je razglasilo zakonito dedinjo drugega dednega reda zapustnikovo sestro - pritožnico, z vsemi ustreznimi podatki. Čeprav tega ni navedlo z besedami „ugotovilo“ in „razglasilo“, je storilo natanko to.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino sodijo deleži na treh nepremičninah ter sredstva na bančnem računu (I. tč. izreka sklepa) in da je zakonita dedinja drugega dednega reda zapustnikova sestra, pritožnica, ki deduje zapuščino do celote (II. tč. izreka sklepa).

2. Zoper sklep se je pritožila edina dedinja, navaja, da zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi moralo biti v izreku sklepa navedeno, kar je sicer navedeno v obrazložitvi, in sicer da znašajo pogrebni stroški 944,47 EUR, da ni čiste vrednosti zapuščine in da sodišče ni odmerilo sodne takse. V izreku bi morala biti tudi odločitev, da se dedinja vpiše kot lastnica v zemljiško knjigo na podedovanih nepremičninah. Le izrek namreč postane pravnomočen. Ker so upniki prijavili terjatve, bi moralo sodišče paziti, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo. Meni, da je napačen tudi izrek sklepa, da bi moral vsebovati ugotovitveni, razglasitveni in dovolitveni del. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o dedovanju (ZD) določa, da ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče (1. odst. 214. čl. ZD). Ta sklep mora obsegati: 1. priimek in ime (tudi prejšnje priimke) pokojnika ter ime njegovega očeta, poklic, datum rojstva in državljanstvo pokojnika, za umrlo poročeno žensko pa tudi dekliški priimek; 2. navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig, ter navedbo premičnin, sklicujoč se na popis; 3. priimek in ime ter poklic in stalno prebivališče dediča, razmerje dediča do zapustnika, ali deduje kot zakoniti ali kot oporočni dedič, če je več dedičev, pa tudi njihov dedni delež; 4. ali je določitev dediča odložena; 5. ali je dedičeva pravica odložena zaradi tega, ker še ni prišel čas, ali je omejena na določen čas, ali je odložena zaradi neizpolnjenega pogoja ali odvisna od razveznega pogoja oziroma naloga, ki ga je šteti za razvezni pogoj, ali je omejena s pravico užitka in v čigavo korist; 6. priimek in ime, poklic in stalno prebivališče oseb, katerim je pripadlo volilo, užitek ali kakšna druga pravica iz zapuščine, z natančnim opisom te pravice (2. odst. 214. čl. ZD).

5. Zapuščinsko sodišče prve stopnje je v predmetnem primeru v sklepu o dedovanju navedlo vse, kar je treba, in sicer po tč. 1 - 3 iz 2. odst. 214. čl. ZD, kot je navedeno zgoraj. V tč. I. je ugotovilo, kaj spada v zapuščino - navedlo je zapustnikove nepremičnine z vsemi ustreznimi podatki, v tč. II. pa je razglasilo zakonito dedinjo drugega dednega reda zapustnikovo sestro - pritožnico, z vsemi ustreznimi podatki. Čeprav tega ni navedlo z besedami „ugotovilo“ in „razglasilo“, je storilo natanko to. Ostalo, kar je sodišče prve stopnje navedlo v obrazložitvi, po ZD ni treba, da vsebuje izrek sklepa; zapuščinsko sodišče je torej primerno pojasnilo, da takse ni odmerilo, ter zakaj, pojasnilo pa je tudi, da bo sklep po njegovi pravnomočnosti po uradni dolžnosti poslalo v zemljiško knjigo zaradi odločanja o vknjižbi lastninske pravice na dedinjo na njegovi podlagi, kar je v skladu z zemljiškoknjižnimi predpisi.

6. Izkaže se, da je pritožba neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).