Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pravdni stranki sta bila soseda v večstanovanjski stavbi. V tožnikovem stanovanju je zamakalo iz toženčeve dimne tuljave, s tožbo je zahteval varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice. Zahteval je sanacijo dimne tuljave tako, da je določno opredelil možne načine, na katere bi se lahko izvedlo popravilo. Zahteval je tudi povračilo škode (strošek sanacije zamakanja).

2.Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo sanacijo dimnika na enega izmed določno opredeljenih načinov (bodisi z zatesnitvijo s kovinskim čepom, da bo onemogočena uporaba dimnika, bodisi z montažo vložkov iz nerjaveče pločevine). Zavrnilo je zahtevek za sanacijo s trajnim zapečatenjem ali na drug ustrezen način. Tožencu je naložilo plačilo 817,20 EUR odškodnine in povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 3.216,61 EUR.

3.Sodišče druge stopnje je delno ugodilo toženčevi pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za sanacijo dimnika. Glede na spremenjen uspeh strank v pravdi je spremenilo tudi odločitev o stroških, tako da je tožnik dolžan tožencu povrniti 462,87 EUR stroškov postopka. Odločitev o odškodninskem zahtevku je potrdilo. Tožniku je naložilo plačilo toženčevih pritožbenih stroškov v višini 140 EUR.

4.Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo prvi odstavek 99. člena, ko je štelo, da že preprost odklop kurilne peči predstavlja pravno upoštevno odstranitev vzroka, kljub temu, da iz strokovne ocene jasno izhaja, da je sporna tudi nepravilna dimniška tuljava in zavrnilo negatorne zahtevke tožeče stranke?

2. Ali mora biti sanacija oziroma odstranitev vzroka imisij sanirana oziroma odstranjena na način, ki sam po sebi onemogoča ponovitev vznemirjanja, oziroma ali je lahko nasprotno odstranitev vzroka tudi takšna, da lahko tožena stranka vzrok zgolj površno ali delno odstrani, tako, da lahko po tem, ko so zahtevki zoper njo zavrnjeni ali umaknjeni, v primeru, da ni podan tudi prepovedni zahtevek, brez težav ponovno vzpostavi protipravno stanje.

3. Ali je pritožbeno sodišče napačno razložilo in uporabilo 1. odstavek 99. člena SPZ, ko je ocenilo, da negatorna tožba v konkretnem primeru ne dovoljuje naložiti toženi stranki, na kakšen način mora odpraviti vzrok imisij, čeprav je sodni izvedenec kot edina strokovno dopustna načina označil dva konkretna ukrepa - zatesnitev dimnika s kovinskim čepom ali sanacijo z inox cevjo - in ju je tožeča stranka, glede na nesporno strokovno oceno in neizpodbita nevarno naravo stvari, v tožbenem zahtevku oba izbirno navedla šele po spremembi tožbenega zahtevka?

4. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo kršitev 8. člen ZPP, ker pri presojanju utemeljenosti negatornega zahtevka ni v celosti upoštevalo sicer nespornega izvedenskega mnenja, ki je glede na naravo stvari jasno določilo edini dve strokovno dopustni možnosti sanacije, s čimer je tožečo stranko, ki se je na takšno sprejeto strokovno mnenje zanašala, onemogočilo v uveljavljanju negatornega varstva njene pravice do nemotenega izvrševanja lastninske pravice, oziroma ali je pritožbeno sodišče prekršilo 14. točko 339. člena ZPP ko je nasprotno presodilo enaka dejstva, saj je v odškodninskem delu povzdignilo izvedensko mnenje dimnikarske stroke, v negatornem delu pa ga je prezrlo in zato nepravilno kvalificiralo odstranitev vzroka imisij kot ustrezno?"

5. Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: