Jedro

V kolikor se je tožnica tekom prvostopenjskega odločanja iz kateregakoli razloga odločila umakniti sicer tudi pomanjkljivo argumentirani dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca oziroma zaslišanju že postavljenega (kaj pomeni umik dokaznega predloga bi se glede na pravno pomoč, ki jo je imela, morala in mogla zavedati), sedaj, v pritožbenem postopku te odločitve ne more spremeniti. Dokazno breme o vrednosti skupnega premoženja bivših zakoncev in posledičnem njenem solastniškem deležu na tem je na njeni strani in ker ni z ničemer dokazala druge vrednosti nepremičnine, kot jo je ugotovila cenilka mag. M.T., ta cenitev velja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da v tem delu odslej glasi: "Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 3.626,04 (tri tisoč šeststo šestindvajset 04/100) EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude s plačilom, pa mora od tega zneska plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 16. dneva po prejemu sodbe dalje.

V presežku se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani, nespremenjeni zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnica solastnica do 21/100 nepremičnine parc. št. 86/1, ki v naravi predstavlja dvorišče in stanovanjsko stavbo ter je pripisana vl. št. 94, k.o. ..... ter solastnica do 40/100 nepremičnine parc. št. 81/2, ki je pripisana vl. št. 837, k.o. ....... ter parc. št. 84, v naravi travnik, ki je pripisana vl. št. 760, k.o. ..... Tožencu je naložilo, da tožnici izstavi zemljiškoknjižno sposobno listino na podlagi katere se bo na njeno ime pri nepremičnini vl. št. 94 k.o. .... s pripisano parc. št. 86/1 vknjižila lastninska pravica tožnice do 21/100 ter pri vl. št. 837 k.o. ...... s pripisano parc. št. 81/2 lastninska pravica tožnice do 40/100, sicer bo takšno listino nadomestila pravnomočna sodba. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo, tožnici pa naložilo povrnitev tožencu nastalih pravdnih stroškov v višini 3.626,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe do plačila.

Vsebinsko smiselno zavrnilni del odločitve iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP izpodbija tožnica. Navaja, da sprejema ugotovljeni prispevek posameznega bivšega zakonca k skupnemu premoženju, ne pa tudi ocene vrednosti celotne nepremičnine parc. št. 86/1 k.o. ....., ocene vrednosti skupnega premoženja na tej parceli, razmerja med njima ter posledične ugotovitve njenega solastniškega deleža na tej parceli. Vrednost te nepremičnine kot celote in vrednost skupnega premoženja na njej je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dognanj izvedenke gradbene stroke mag. M.T. zoper izvid in mnenje katere je tožnica že tekom prvostopenjskega odločanja podala utemeljene pripombe. Vse navedene vrednosti so bile ovrednotene namreč občutno prenizko, na kar jasno kaže nesorazmerje med vrednostjo gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše. Tožnica je zaradi tega predlagala pridobitev izvida in mnenja drugega izvedenca, tovrstni predlog pa je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo, ker naj tožnica ne bi vztrajala pri dokaznem predlogu. Takšen zaključek sodišča prve stopnje naj bi bil zmoten. Tožnica je bila zainteresirana za novo izvedensko mnenje, a ji je bila tekom postopka (kot se je izkazalo kasneje neutemeljeno) odvzeta brezplačna pravna pomoč, tako da je na naroku glavne obravnave dne 28.01.2008 ostala brez pravne pomoči, sama pa tudi ni imela dovolj sredstev za plačilo izvedenskega mnenja. Sodišče prve stopnje je tako zmotno zaključilo, da tožnica ni vztrajala pri pridobitvi izvedenskega mnenja drugega izvedenca. V kolikor se je odločilo, da ne bo ugodilo dokaznemu predlogu po postavitvi novega izvedenca bi moralo glede na argumentirane očitke dopustiti vsaj zaslišanje izvedenke mag. M.T. glede tožničinih pripomb. Graja tudi s strani izvedenke opravljeno in v sodbi upoštevano valorizacijo vrednosti skupnih vlaganj. Predlaga razveljavitev izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožencu v odgovor, ki pa ni bil podan.

Pritožba je delno utemeljena, in sicer le v delu teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje glede odločitve o glavni stvari na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, ne da bi pri odločanju zašlo v kršitve procesne narave, da pa je pri teku zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka zmotno uporabilo materialno pravo.

Pregled zadeve v okviru v pritožbi negrajanih prvostopenjskih ugotovitev pokaže, da sta bili pravdni stranki zakonca od leta 1986 do 2004, pred tem pa sta od leta 1977 živela v zunajzakonski skupnosti. V času skupnega življenja sta ustvarila skupno premoženje, ki se nahaja na nepremičninah vl. št. 94, 837 in 760 vse k.o. ....., na katerih tožnica uveljavlja 50/100 solastniški delež. Že pred njuno zunajzakonsko skupnostjo je toženec z darilno pogodbo pridobil nepremičnine parc. št. 81/1, 83/1, 798 in 86/1, vse pripisane vl. št. 94 k.o. ......, na nepremičnini parc. št. 86/1 pa je začel sam graditi stanovanjsko hišo. Do začetka njune zunajzakonske skupnosti je bila slednja zgrajena do faze, ki izhaja iz priloge B 24 (sredinska slika) - bila je torej zgrajena do strehe, a še brez oken in vrat. Nadaljnja vlaganja v stanovanjsko hišo (razen nadstreška in tlakovcev pred hišo) so bila skupna, prav tako vlaganja v gospodarsko poslopje, ki stoji na tej parceli, zato po prvostopenjski oceni predstavljajo skupno premoženje obeh bivših zakoncev na parc. št. 86/1 k.o. ...... Na parceli št. 81/1, 83/1 in 798 k.o. ....... pravdni stranki v času njunega skupnega življenja nista opravili skupnih vlaganj, zato je te parcele, kot izhaja iz prvostopenjske odločbe šteti za posebno premoženje toženca. Kot skupno premoženje je sodišče prve stopnje nadalje opredelilo tudi parc. št. 81/2 pripisano vl. št. 837 k.o. in parc. št. 84 pripisano vl. št. 760 k.o. ........, ki sta bili kupljeni v času zakonske zveze pravdnih strank.

Po ugotovljenem obsegu skupnega premoženja pravdnih strank (parc. št. 81/2 k.o. ..... parc. št. 84 k.o. ..... in stanovanjska hiša od gradbene faze, izkazane s prilogo B 24 do sedanje podobe (razen tlakovcev in prizidka) ter gospodarsko poslopje, ki se nahajajo na parc. št. 86/1 k.o. ......., je sodišče prve stopnje ugotovilo še prispevek vsake izmed strank k skupnemu premoženju. Zaključilo je, da je toženec k temu prispeval v obsegu 60%, tožnica pa v obsegu 40%. Na nepremičninah parc. št. 84 k.o. ......in 81/2 k.o. ......, ki sta bili kupljeni tekom zakonske zveze je tako ugotovilo 40/100 solastniški delež tožnice ter za parc. št. 81/2 k.o. ...... tožencu naložilo izstavitev listine, na podlagi katere bo lahko tožnica vpisala svoj solastniški delež v zemljiško knjigo (za parc. št. 84 k.o. ...... temu delu tožbenega zahtevka ni ugodilo, ker navedena parcela več ne obstaja), medtem ko je tožbeni zahtevek v presežku do uveljavljanih 50/100 solastniškega deleža zavrnilo. Upoštevaje posebno premoženje toženca na parc. št. 86/1 k.o. ...... (zemljišče, stanovanjska hiša, zgrajena do strehe, tlakovci in prizidek) in delež pravdnih strank (tožnice 40%, toženca 60%) na skupnem premoženju, ki ga predstavlja stanovanjska hiša od faze, v kateri je bila v letu 1977 do faze v kateri je danes ter gospodarsko poslopje, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožničin solastniški delež na celotni parc. št. 86/1 k.o. ...... znaša 21/100. Glede tega solastniškega deleža je tožencu tudi naložilo izdajo listine za vpis tožnice kot solastnice v zemljiško knjigo. Takšni zaključki so tudi po oceni pritožbenega sodišča materialnopravno pravilni in niso obremenjeni s procesnimi kršitvami, saj ni prav nobene podlage za večjo ugoditev tožbenemu zahtevku, niti za razveljavitev zavrnilnega dela sodbe.

Tožnica je v pritožbi izrecno navedla, da soglaša z ugotovljenim prispevkom pravdnih strank k skupnemu premoženju, graja pa ugotovljeno vrednost celotne nepremičnine in skupnega premoženja na parc. št. 86/1 k.o. ...... in posledično ugotovljen solastniški delež, ki ga ima na njej. Vrednost te nepremičnine je ocenjevala izvedenka gradbene stroke mag. M.T. dne 23.02.2007. Ocenila je, da vrednost parc. št. 86/1 k.o. ...... (stanovanjska hiša je ocenjena na 53.924,00 EUR, gospodarsko poslopje na 25.166,00 EUR, stavbno zemljišče na 27.664,00 EUR in vrednost nadstreškov in tlakovanja na 7.966,00 EUR) znaša 114.720,00 EUR. Vrednost hiše, zgrajene do leta 1977 je ocenila na 17.975,00 EUR. Po opravljeni cenitvi nepremičnin je tožnica na naroku glavne obravnave dne 06.04.2007 oporekala cenilnemu poročilu z navedbami o bistveni podvrednotenosti stanovanjske stavbe. Po njeni oceni naj ne bi bilo sorazmerja med vrednostjo gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše, ki je lepo izdelana in ima dvostanovanjsko površino. Kljub po oceni pritožbenega sodišča ne dovolj argumentiranemu grajanju cenitve je sodišče prve stopnje takrat sprejelo procesni sklep, da bo v tej zvezi zaslišalo izvedenko, česar pa nato ni naredilo. S tem ni zašlo v očitano procesno kršitev kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Ob tem, da sodišče prve stopnje ni vezano na svoje predhodne sklepe o tem katere dokaze bo izvedlo (četrti odstavek 287. člena ZPP), ni mogoče spregledati dejstva, da je pooblaščenka tožnice (ki torej ni bila brez pravne pomoči odvetnika kot skuša zmotno prikazati v pritožbi, saj je njena pooblaščenka izostala le z naroka z dne 28.01.2008, na katerem pa o dokazu z izvedencem ni bilo govora) na naroku glavne obravnave dne 20.03.2008 predlagala, da sodišče narok zaključi, kar je bilo glede na dotedaj neizvedeni dokazni predlog za zaslišanje cenilke in neizvedeni dokazni predlog za postavitev novega izvedenca mogoče razumeti le kot umik tega predloga. V kolikor se je tožnica tekom prvostopenjskega odločanja iz kateregakoli razloga odločila umakniti sicer tudi pomanjkljivo argumentirani dokazni predlog po postavitvi novega izvedenca oziroma zaslišanju že postavljenega (kaj pomeni umik dokaznega predloga bi se glede na pravno pomoč, ki jo je imela, morala in mogla zavedati), sedaj, v pritožbenem postopku te odločitve ne more spremeniti. Dokazno breme o vrednosti skupnega premoženja bivših zakoncev in posledičnem njenem solastniškem deležu na tem je na njeni strani in ker ni z ničemer dokazala druge vrednosti nepremičnine, kot jo je ugotovila cenilka mag. M.T., ta cenitev velja.

Glede na navedeno je tako treba kot osnovo za odločitev o solastniškem deležu tožnice na parc. št. 86/1 k.o. ...... uporabiti cenitev mag. M.T.. Tako v skupno premoženje spada stanovanjska hiša v vrednosti 35.949,00 EUR ter gospodarsko poslopje v vrednosti 25.166,00 EUR. Skupaj tako skupno premoženje na tej nepremičnini znaša 61.115,00 EUR, od tega zneska pa je glede na ugotovljen soprispevek tožnice v obsegu 40%, vrednost njenega prispevka 24.446 EUR (in ne zgolj 24.000,00 EUR kot je pomotoma navedlo sodišče prve stopnje), kar napram vrednosti celotne nepremičnine ( 114.720,00 EUR) predstavlja 21/100 solastniški delež na parc. št. 86/1 k.o. ....... Pritožbene navedbe zoper tako ugotovljeni solastniški delež tožnice, oziroma prizadevanja za ugotovitev višjega solastniškega deleža so tako neutemeljene in jih je treba zavrniti, prav tako pa tudi prizadevanja za izdajo listine za vpis večjega solastniškega deleža na tej nepremičnini v zemljiško knjigo.

Tožnica v pritožbi odločitve glede ugotovitve solastniškega deleža na parc. št. 81/2 k.o. ...... in na parc. št. 84 k.o. ...... v obsegu 40/100 od celote oziroma zavrnitve dela tožbenega zahtevka, s katerim uveljavlja razliko do vtoževanih 50/100 solastniškega deleža na teh nepremičninah ter odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka za ugotovitev solastniškega deleža v obsegu 50/100 od celote na parc. št. 81/1, 83/1 in 798 vse k.o. ...... ne graja izrecno. Potem, ko tudi pritožbeni preizkus uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava ni pokazal kršitev, pritožbeno sodišče tudi ta del prvostopenjske odločitve šteje za pravilen. Nenazadnje tožnica v pritožbi ni izrecno grajala obsega skupnega premoženja (temveč le njegovo vrednost, pa še to le za parc. št. 86/1 k.o. ......), z ugotovljenim prispevkom posameznega bivšega zakonca k skupnemu premoženju pa se izrecno strinja.

Pritožbene navedbe o nepravilno opravljeni valorizaciji tožničinega prispevka k skupnemu premoženju predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto. Tožnica namreč tekom prvostopenjskega odločanja teh dejstev ni grajala, v pritožbi pa tudi ni navedla, da jih brez svoje krivde ni mogla, zato se ne upoštevajo pri odločanju (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Odločitve o stroških pravnega postopka tožnica ni posebej grajala, je pa uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP) zadeve v tem obsegu pokazal, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o teku zakonskih zamudnih obresti od naloženih stroškov pravdnega postopka zmotno uporabilo materialno pravo. V skladu z določbo 313. člena ZPP in 299. člena ter prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ namreč zakonske zamudne obresti od denarne obveznosti, ki jo naloži sodišče s sodbo, tečejo šele od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006). Ker rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti znaša 15 dni (drugi odstavek 313. člena ZPP), zakonske zamudne obresti od stroškov pravdnega postopka tečejo šele od 16. dneva po prejemu sodbe sodišča prve stopnje dalje (če toženka obveznosti ne bi prostovoljno izpolnila v paricijskem roku), kar je upoštevalo tudi pritožbeno sodišče ob spremembi tega dela odločitve.

Navedeno je narekovalo delno ugoditev pritožbi glede odločitve o teku zakonskih zamudnih obresti od stroškov pravdnega postopka (4. točka 358. člena ZPP), v preostalem pa zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).