Jedro

Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.

S tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo, je tudi pravilno razrešilo dosedanjo skrbnico - mati predlagateljice, ki je imela nad predlagateljico podaljšano roditeljsko pravico, saj slednja več ne želi biti skrbnica.

Ker je sodišče prve stopnje mati predlagateljice razrešilo funkcije skrbnice, je slednja, v skladu z 251. členom DZ, dolžna podati letno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I., II., IV. in V. točki izreka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka odločilo, da je predlagateljica, nad katero je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru N 506/2003 z dne 13. 5. 2003 podaljšana roditeljska pravica, postavljena pod skrbništvo. V II. točki izreka je njeno dosedanjo skrbnico razrešilo. Za novega skrbnika je imenovalo Center za socialno delo (III. točka izreka). V IV. točki izreka je določilo obseg skrbništva nad predlagateljico tako, da brez skrbnika ne sme sklepati pravnih poslov glede razpolaganja in obremenitve nepremičnin in drugih pravnih poslov, ki imajo za posledico nesorazmerno finančno obremenitev predlagateljice ali gre za trajajoča razmerja (najemna pogodba in njeno podaljšanje, posojilne pogodbe, kreditne pogodbe, nakup premičnin večje vrednosti in podobno) ter skrbnik upravlja z denarnimi sredstvi predlagateljice in skrbi za poravnavo najemnine za stanovanje, predlagateljica pa sme samostojno razpolagati z denarnimi sredstvi do 300,00 EUR mesečno za kritje ostalih življenjskih stroškov in potreb. V ostalem delu skrbništvo ter pravice in obveznosti skrbnika prenehajo. V V. točki izreka je odločilo, da je skrbnica A. A. dolžna v 15 dneh predložiti končno poročilo o svojem delu in račune o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku. Nadalje je v VI. točki izreka postopek v delu, ki se nanaša na odvzem volilne pravice ustavilo ter odločilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. O stroških izvedenskega mnenja pa bo odločeno s posebnim sklepom (VII. točka izreka).

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožujeta predlagateljica postopka in udeleženec postopka CSD.

3.CSD v pritožbi navaja, da sta I. in II. točka izreka kontradiktorna, saj je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo in da se dosedanju skrbnico razreši. A. A. namreč ni bila v funkciji skrbnice, ampak ji je bila podaljšana roditeljska pravica preko polnoletnosti predlagateljice. Iz Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ne izhaja, da se za osebe, katerim je podaljšana roditeljska pravica šteje, da so postavljene pod skrbništvo, niti ne izhaja, da imajo njeni starši položaj skrbnika. Starši so zakoniti zastopniki otrok, nad katerimi je bila podaljšana roditeljska pravica. Potrebovali so zgolj soglasje centra za socialno delo za določene pravne posle, ni pa jim bilo treba poročati o njihovem delu. Tako bi sodišče moralo odločati o postavitvi predlagateljice pod skrbništvo in imenovanju skrbnika, ne pa za menjavo skrbnika, zato je tudi nesmiselno, da mora A. A. v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa predložiti CSD končno poročilo o svojem delu (V. točka izreka). Predlaga, da sodišče odloči o prenehanju podaljšanja roditeljske pravice, predlagateljico postavi pod skrbništvo in določi obseg novo nastalega skrbništva.

4.Predlagateljica se pritožuje zoper IV. točko izreka, s katero je sodišče določilo obseg skrbništva in višino upravljanja z denarnimi sredstvi. Predlagateljica ima mesečne prejemke v višini 712,77 EUR. Že sedaj je imela na voljo 600,00 EUR. Ta sredstva je sicer po navedbah skrbnice porabila do 15. v mesecu, zadnjih sedem do osem let skrbi sama za svoje račune, tako ima spletno banko, porablja denarna sredstva za gospodinjstvo. Nenazadnje živi v tri leta trajajoči skupnosti s partnerjem B. B. v najetem stanovanju, za katerega najemnino sama plačuje v višini 400,00 EUR mesečno, on pa prispeva k plačevanju položnic in za stroške prehrane. Tako že več let samostojno razpolaga s svojimi prihodki. Sama je kupila tudi dva skuterja, zato je nesmiselna ugotovitev, da lahko predlagateljica razpolaga zgolj s sredstvi v višini 200,00 do 300,00 EUR mesečno, kot je to navedel izvedenec, saj je namreč sama sposobna skrbeti za svoje prihodke, ki znašajo približno 700,00 EUR mesečno, zato je omejitev na znesek 300,00 EUR neutemeljena. Omejitev razpolaganja z denarnimi sredstvi do 300,00 EUR ne odraža pravega dejanskega stanja, saj v postopku niso bila zaznana ravnanja predlagateljice, ki bi kazala na to, da s tem škoduje sebi oziroma svojemu premoženju. Predlaga da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in v tem delu sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka oz. kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7.Namen skrbništva je v varstvu osebnosti odrasle osebe z motnjami in težavami, ki se uresničuje tako z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, kakor tudi z varovanjem premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Materialnopravno podlago za določitev osebe skrbnika predstavlja 240. člen DZ, v skladu s katerim se za skrbnika imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik. Vendar pa, kot določa 241. člen DZ, teh lastnosti in sposobnosti nima oseba: ki ji je odvzeta starševska skrb; ki ni poslovno sposobna; katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca; ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju; katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali od katere, glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši, ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti (241. člen DZ). Če je mogoče in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik (prvi odstavek 242. člena DZ). Po določbi prvega odstavka 244. člena DZ se za skrbnika lahko imenuje tudi center za socialno delo.

8.Nad predlagateljico je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru N 506/2003 z dne 13. 5. 2003 podaljšana roditeljska pravica staršema A. A. in C. C. C. C. je 2. 11. 2021 umrl, zato podaljšano roditeljsko pravico izvršuje le mati. Sedaj veljavni DZ ukrepa podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti več ne pozna. Zato je sodišče prve stopnje skladno z določbo 293. člena DZ, po kateri je treba za učinke pravnomočne sodne odločbe o podaljšanju roditeljske pravice uporabiti določbe DZ, pravilno štelo, da je z zgoraj navedeno odločbo predlagateljica postavljena pod skrbništvo za odrasle osebe, njena skrbnica pa je njena mati.

9.S tem nima prav pritožba CSD, da v zakonu ni podlage za ugotavljanje, da je predlagateljica pod skrbništvom in da njene matere, ni mogoče obravnavati kot skrbnico, zato ji ni potrebno predložiti končnega poročila o svojem delu.

10.S tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je predlagateljica postavljena pod skrbništvo, je tudi pravilno razrešilo dosedanjo skrbnico - mati predlagateljice, ki je imela nad predlagateljico podaljšano roditeljsko pravico, saj slednja več ne želi biti skrbnica. Obveznost skrbnika je namreč prostovoljna in častna (drugi odstavek 240. člena DZ).

11.Ker je sodišče prve stopnje mati predlagateljice razrešilo funkcije skrbnice, je slednja, v skladu z 251. členom DZ, dolžna podati letno poročilo o svojem delu in račun o upravljanju premoženja ter izročiti premoženje varovanke v upravljanje novo imenovanemu skrbniku. Vsebino poročila določa 250. in 251. člen DZ.

12.Pritožba predlagateljice se nanaša na omejitev upravljanja z denarnimi sredstvi (IV. točka izreka).

13.Sodišče prve stopnje je v postopek pritegnilo izvedenca psihiatrične stroke D. D. dr. med., ki je pri predlagateljici ugotovil blago do zmerno kognitivno motnjo v okviru zmerne duševne manjrazvitosti. Ugotovil je, da slednja potrebuje pomoč pri kompleksnejših nalogah in pri urejanju odnosa z mamo, osnovna opravila lahko opravlja sama. Ni pa zmožna upravljati svojega premoženja, niti v večjih pravnih poslih niti v manjših vsakodnevnih zadevah. Pri vsem tem je zaradi kognitivne šibkosti sugestibilna in se ne zaveda dovolj pravnih posledic dejanj. Denar pozna v praktičnem smislu in delno dojema njegovo vrednost. Sklepanje pravnih poslov pa bi bilo zanjo škodljivo, saj bi lahko za sebe izbirala neprimerno obliko prebivanja, kar bi bilo za njo vsekakor škodljivo, saj potrebuje vodenje s strani drugih. Mentalno funkcionira na konkretnem in preprostem nivoju in je le delno zmožna predvideti posledice svojih dejanj, ki ji lahko škodujejo. Prav tako meni, da lahko prostovoljno razpolaga z denarjem v višini 200,00 do 300,00 EUR mesečno, kar potrebuje za osebne in družinske potrebe, za razpolaganje z večjimi vsotami denarja preko kartice in tekočega računa pa je smiselno, da sodeluje skrbnik.

14.Nima prav pritožba, da je predlagateljica že do sedaj zadnjih šest do sedem let ustrezno skrbela za svoja finančna sredstva in je zato takšno omejevanje, kot ga je določilo sodišče sedaj na 300,00 EUR pretirano. Prihodki predlagateljice, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, znašajo sedaj 712,77 EUR, kar predstavlja nadomestilo MDDSZ. Sodišče prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter v skladu z določbami 66. člena ZNP-1 in drugega odstavka 262. člena DZ na novo določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic.

15.O tem, zakaj predlagateljica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi v večjem obsegu, ima sodišče prve stopnje ustrezne razloge v 11. do 16. točki obrazložitve. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da predlagateljica sama v celoti pokriva najemnino v višini 400,00 EUR za stanovanje, da je dolgovi in denarno razpolaganje njenega partnerja ne zanimajo, da je sama kupila dvoje koles z motorjem in za vsakega plačala cca 1.000,00 EUR, kar vse kaže na nesorazmerno visoka bremena in stroške, ki jih pokriva predlagateljica, ki je ne zanimajo dolgovi partnerja, niti potrebe njenega otroka, kar ne izkazuje njene zmožnosti razsojanja in sposobnosti dojemanja posledic svojih ravnanj ter razumskega razpolaganja z denarjem. Nenazadnje iz spisa tudi izhaja, da predlagateljica svoje dohodke porabi nekje do 15. v mesecu. Pri tem pa je ne moti, da je iz svojih dohodkov kupila kar dva skuterja, za katera je porabila več kot 1.000,00 EUR za vsakega. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je omejilo njeno razpolaganje na 300,00 EUR mesečno, ustrezna, s tem pa bo skrbnik upravljal s preostalimi njenimi denarnimi sredstvi za poravnavanje najemnin ter tudi sodeloval pri sklepanju najemnih pogodb, njihovem podaljšanju, pri sklepanju posojilnih pogodb oziroma kreditnih pogodb in nakupu premičnin večje vrednosti in podobno.

14.Glede na navedeno in ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pri tem pravilno zaključilo, da predlagateljica s svojimi denarnimi sredstvi v višini nad 300,00 EUR ni sposobna ustrezno razpolagati, je na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialnopravne določbe DZ in ZNP-1 glede skrbništva nad odraslimi osebami in ker sodišče prve stopnje ni storilo uradoma upoštevnih oziroma pritožbeno uveljavljanih kršitev določb postopka, je sodišče druge stopnje pritožbi obeh pritožnikov kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

15.Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1B. Novak, Družinski zakonik s komentarjem, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 779- 783.

2VSL sklep II Cp 1813/2023 z dne 7. 11. 2023.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239, 239/2, 239/3, 240, 240/1, 240/2, 241, 242, 242/1, 244, 244/1, 250, 251, 262, 262/2, 293 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 66

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.