- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC sklep Cp 720/2003
ECLI:SI:VSCE:2004:CP.720.2003 Civilni oddelek
Povzetek
- Sodna praksa obravnava vprašanje pogojev za postopek po čl. 118 ZNP v primeru, ko med strankami obstaja sporazum o delitvi solastne nepremičnine.Ali so podani pogoji za postopek po čl. 118 ZNP, če med strankami obstaja sporazum (sodna poravnava) o višini deležev na solastni stvari in o načinu delitve.
- Sodna praksa se ukvarja tudi z vprašanjem, kakšne možnosti ima predlagateljica za rešitev zadeve, ko nasprotni udeleženec noče sodelovati.Kakšne so možnosti predlagateljice za rešitev zadeve, če nasprotni udeleženec noče odkupiti njenega deleža in noče plačevati najemnine.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Niso podani pogoji za postopek po čl. 118 ZNP, če med strankami obstoji sporazum (npr. sodna poravnava) o višini deležev na solastni stvari in o načinu delitve (skupna prodaja).
V takem primeru imajo stranke možnost predlagati delitev stvari po čl. 105-110 ZNP ali pa izvršbo po čl. 234-237 ZNP.
Izrek
Ob zavrnitvi pritožbe kot neutemeljene se izrek sklepa sodišča prve stopnje tako popravi, da se predlog predlagateljice z a v r ž e .
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče odločilo, da se nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnih nepremičnin zavrže. Proti takšnemu sklepu se je pritožila predlagateljica in v pritožbi navaja, da nasprotni udeleženec ni zainteresiran za odkup njene 1/3 hiše, prostovoljno pa tudi noče plačevati najemnino. Meni, da je sklep nepravilen.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da niso podani pogoji za delitev stvari po čl. 118 Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), saj je takšna delitev možna le, če med solastniki ni sporazuma o delitvi.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da sta se predlagateljica in nasprotni udeleženec v sodni poravnavi pod P 201/79 z dne 22.05.1979 sporazumela o višini deležev in o načinu delitve.
Stranki sta se v cit. poravnavi dogovorili, da znaša delež predlagateljice na nepremičnini 1/3 in delež nasprotnega udeleženca 2/3 ter da bosta hišo skupaj prodala.
Glede na to niso podani pogoji za nepravdni postopek po čl. 118 ZNP.
Predlagateljica ima za rešitev zadeve več drugih možnosti. S predlagateljem lahko sporazumno prodata hišo. S predlagateljem lahko skupaj predlagata prodajo v nepravdnem postopku po čl. od 105 do 110 Zakona o nepravdnem postopku.
Če nasprotni udeleženec noče sodelovati pri rešitvi zadeve, pa lahko predlagateljica predlaga izvršbo sodne poravnave po čl. od 234 do 237 Zakona o izvršbi in zavarovanju. Najemnino pa je možno zahtevati s tožbo.
Sodišče je v izrek izpodbijanega sklepa pomotoma zapisalo, da se nepravdni postopek zavrže, čeprav se lahko postopek le ustavi. Pravilna formulacija bi bila, da se predlog predlagateljice zavrže. V tem smislu je pritožbeno sodišče korigiralo izrek izpodbijanega sklepa.