Jedro

Pritrditi je stališču nižjih stališč, da je dnevnik vzgojne skupine javna listina v smislu tretjega odstavka 251. člena KZ-1 že zato, ker se mora voditi pri poslovanju dijaškega doma na podlagi 55. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih izdanega na podlagi 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vložnikovo sklicevanje na Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju oziroma na Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju, torej na podzakonske predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati ali širiti definicije, ki jo vsebuje zakonski predpis.

Okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako ZPP v 224. členu kot ZUP v 169. členu, kot navaja že vložnik. Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina pa je lahko javna le, če jo ti organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Kot javna listina po določbi tretjega odstavka 179. člena ZUP veljajo potrdila in tudi druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, ob pogoju, da so le-te v skladu s podatki uradne evidence. Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila; organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi (Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnikom o bivanju v dijaškem domu) vodijo predpisane evidence in predpisano dokumentacijo. V tretji alineji 55. člena citiranega pravilnika je med dokumentacijo, ki jo vodijo organi dijaškega doma določeno tudi vodenje dnevnika vzgojne skupine, ki med drugim vsebuje podatke, vezane na vzgojno izobraževalni proces z vzgojno skupino in dijake. Ker dokazuje evidenco o delu vzgojiteljev ter dijakov vzgojne skupine v določenem šolskem letu (zato je zanj obstajala obveznost predložitve šolski inšpekciji ob obravnavi poslovanja dijaškega doma), je dnevnik vzgojne skupine javna listina tudi na tej podlagi.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenka je dolžna plačati 300,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obsojeno M. T. spoznalo za krivo storitve poskusa kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem in tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 34. členom in prvim odstavkom 20. člena KZ-1 ter ji po členu 57 KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obsojenki naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka ter sodne takse. Z isto sodbo je obsojenko po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storila dve kaznivi dejanji goljufije po prvem odstavku 217. člena KZ. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovano Republiko Slovenijo s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde, po prvem odstavku 96. člena ZKP pa je odločilo, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obsojenke in nagrada ter izdatki njenega zagovornika, proračun.

2. Višje sodišče v Mariboru je z uvodoma navedeno sodbo pritožbi obsojenkinega zagovornika in okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je obsojenka dolžna plačati sodno takso v znesku 180,00 EUR ter da stroški pritožbenega postopka glede oprostilnega dela sodbe obremenjujejo proračun.

3. Obsojenkin zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP v zvezi s 1. točko 372. člena ZKP z navedbami, da je sodišče zmotno uporabilo kazenski zakon, ker je presodilo, da dnevnik vzgojne skupine predstavlja javno listino in ker ni uporabilo določil o prostovoljnem odstopu (36. člen KZ-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenko oprosti obtožbe; podrejeno predlaga, da se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma, da se obsojenki odpusti kazen.

4. Vrhovni državi tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, navaja, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso izkazane. Navaja, da okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako Zakon o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP (224. člen) kot Zakon o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP (169. člen). Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, izdajatelju, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina je lahko javna le, če jo vsi organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Zagovornikovo sklicevanje na (podzakonske) predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne, ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati (ali širiti) definicije, ki jo vsebuje višji, zakonski predpis. Tako je edino relevantno vprašanje, ali dnevnik vzgojne skupine izpolnjuje kriterije iz ZUP oziroma ZPP.

Dnevnik vzgojne skupine izda organ dijaškega doma oziroma strokovni delavec z namenom vodenja načrta in poteka vzgojnega dela. Med drugim vsebuje podatke o dnevnem dogajanju, problematiki in aktivnostih v zvezi z dijaki v vzgojni skupini (55. člen Pravilnika o bivanju v dijaškem domu). Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila, vzgojitelji pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi vodijo ustrezno dokumentacijo. Kateri so ti predpisi, sta obširno pojasnili že obe sodišči (Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju in Pravilnik o bivanju v dijaškem domu). Navedeno tako zadosti obema kriterijema, to sta: da je javno listino izdal nosilec javnih pooblastil in da je ta listina izdana znotraj pristojnosti nosilca javnega pooblastila. Glede na navedeno zagovornikove navedbe niso utemeljene, pri tem pa še poudarja, da javne listine ne opredeljuje njena vsebina niti uporabnost v javnosti. Javne listine so namreč tudi tajne listine kot notranji (interni) akti, če le izpolnjujejo z zakonom predpisane kriterije.

Zagovornik izpodbija sodbi nižjih sodišč tudi iz razloga, ker niso bila uporabljena določila o prostovoljnem odstopu. Prostovoljni odstop je podan samo, če se je storilec po lastni volji in ne pod vplivom zunanjih, od njega neodvisnih okoliščin odločil, da bo opustil izvrševanje kaznivega dejanja, iz ugotovljenega dejanskega stanja pa izhaja, da do dokončanja ni prišlo, ker se je ponarejanju uprla H. K. Da obsojena ni sama ponaredila listin, čeprav je imela možnost, potrjuje le-to, da ni hotela sama opraviti „neprijetnega dela“, da ponarejanja ni naročila komu drugemu pa kaže na njeno opustitev, ki pa je izvirala iz ravnanja tretje osebe ne pa na njen prostovoljni odstop.

Vrhovnemu sodišču zato predlaga, da zahtevo zavrne kot neutemeljeno.

5. Obsojenka in njen zagovornik se o odgovoru vrhovnega državnega tožilca, ki jima je bil vsakemu vročen 17. 8. 2016, nista izjavila.

B.

6. Uvodoma uveljavlja vložnik kršitev kazenskega zakona v smislu 1. točke 372. člena ZKP, ko navaja, da dnevnik vzgojne skupine ni javna listina, saj KZ-1 v okviru definicije določa, da je javna listina tista listina, ki se vodi na podlagi zakona, predmetni dnevnik pa se ne vodi na podlagi zakona. Prav tako navedeni dnevnik ni javna listina v skladu z določili ZPP oziroma ZUP, saj ni izdan v predpisani obliki s strani državnega organa, temveč gre zgolj za dokumentiranje dela vzgojiteljev, kar nakazuje, da gre za interni dokument dijaškega doma, ki je namenjen organiziranju internega delovnega procesa. Svoje stališče pojasnjuje s citiranjem Pravilnika o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju in Pravilnika o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju. Javna listina mora biti izdana na podlagi izvrševanja oblastvenih pooblastil, kar pa evidentiranje dela vzgojiteljev ni.

7. Pritrditi je stališču nižjih stališč, da je dnevnik vzgojne skupine javna listina v smislu tretjega odstavka 251. člena KZ-1 že zato, ker se mora voditi pri poslovanju dijaškega doma na podlagi 55. člena Pravilnika o bivanju v dijaških domovih izdanega na podlagi 86. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Vložnikovo sklicevanje na Pravilnik o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju oziroma na Pravilnik o obrazcih javnih listin v srednješolskem izobraževanju, torej na podzakonske predpise s področja vzgoje in izobraževanja, ki določajo, katere listine so javne ni pravno upoštevno, saj podzakonski predpis ne more ožati ali širiti definicije, ki jo vsebuje zakonski predpis.

8. Okoliščine, na podlagi katerih zakon posamezni listini daje status javne listine, opredeljujeta tako ZPP v 224. členu kot ZUP v 169. členu, kot navaja že vložnik. Obe določili kot bistveno sestavino javne listine vidita v njenem izvoru, ki je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil. Listina pa je lahko javna le, če jo ti organi izdajo v mejah svoje pristojnosti oziroma v predpisani obliki. Kot javna listina po določbi tretjega odstavka 179. člena ZUP veljajo potrdila in tudi druge listine o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, ob pogoju, da so le-te v skladu s podatki uradne evidence. Dijaški domovi izvajajo javno službo na podlagi zakonskega (javnega) pooblastila; organi dijaškega doma oziroma strokovni delavci pa na podlagi tega pooblastila in v skladu s predpisi (Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Pravilnikom o bivanju v dijaškem domu) vodijo predpisane evidence in predpisano dokumentacijo. V tretji alineji 55. člena citiranega pravilnika je med dokumentacijo, ki jo vodijo organi dijaškega doma določeno tudi vodenje dnevnika vzgojne skupine, ki med drugim vsebuje podatke, vezane na vzgojno izobraževalni proces z vzgojno skupino in dijake. Ker dokazuje evidenco o delu vzgojiteljev ter dijakov vzgojne skupine v določenem šolskem letu (zato je zanj obstajala obveznost predložitve šolski inšpekciji ob obravnavi poslovanja dijaškega doma), je dnevnik vzgojne skupine javna listina tudi na tej podlagi.

9. V nadaljevanju obsojenkin zagovornik uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ker sodišči nista uporabili določila o prostovoljnem odstopu od storitve kaznivega dejanja, ko navaja, da obsojenka od H. K., potem, ko se je ta izpolnjevanju dnevnika uprla, v nadaljevanju tega od nje ni več zahtevala, niti tega sama ni storila. Ni torej mogoče govoriti, da obsojenki ni uspelo storiti dejanja, ampak, da je od njegove izvršitve prostovoljno odstopila.

10. Zatrjevana kršitev materialnega prava ni podana. Kot pravilno navajata višje sodišče (točka 7 obrazložitve) ter vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, je prostovoljni odstop podan samo v primeru, če se storilec po lastni volji in ne pod vplivom zunanjih, od njega neodvisnih okoliščin, odloči, da bo opustil izvrševanje kaznivega dejanja. Iz relevantnih dejanskih okoliščin obravnavanega primera pa je razvidno, da do končanja kaznivega dejanja ni prišlo, ker se je H. K. uprla ponarejanju dnevnika vzgojne skupine. Kadar je prenehanje povzročeno s tujim ravnanjem, pa ni mogoče govoriti o prostovoljnem odstopu od storitve kaznivega dejanja, za kar se zavzema vložnik.

C.

11. Ker kršitev zakona, na katero se sklicuje vložnik v svoji zahtevi ni podana, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo na podlagi 425. člena ZKP.

12. Odločitev o plačilu sodne takse temelji na določbah 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP ter v zvezi s tarifnimi številkami 7112, 71113 in 7152 taksne tarife Zakona o sodnih taksah.