Jedro

Manjko dejanske in pravne podlage za odločitev o zahtevku v razlogih sodbe predstavlja bistveno kršitev pravil pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane plačilni nalog iz sklepa o izvršbi I 2000/00223-2 Okrajnega sodišča v Kočevju z dne 10.4.2000, po katerem je toženec dolžan plačati tožeči stranki 1.898.505,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2000 do plačila ter izvršilne stroške 41.130,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.4.2000. Obenem je tožencu še naložilo, da je dolžan plačati tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške 33.285,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2000. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik sodišču očita, da že v uvodu obrazložitve sploh ne povzame vseh bistvenih navedb tožene stranke. Iz ugovora je namreč jasno razvidno, da je tožena stranka zatrjevala, da je bil pogodbeni dogovor med pravdnima strankama v resnici drugačen od zapisanega. Predmet pogodbe je bil poleg vzdrževanja zlasti zavarovanje staleža 25 komadov MPG v zameno za znesek 694.312,50 SIT, ki ga je tožeča stranka nakazala toženi. Neupoštevaje vsa odločilna dejstva in dokaze, ki jih je v ta namen predložila tožena stranka je sodišče storilo kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni ali pa so si celo v nasprotju. Iz obrazložitve sodbe ni mogoče razbrati, kaj naj bi bil pravni temelj za plačilo tožeči stranki glede na to, da je med pravdnima strankama bilo namreč ves čas nesporno, da je pogodba sporazumno razvezana. Sodišče se v to sploh ne spušča. Sodišče na koncu le v dveh kratkih stavkih navede, da je tožeča stranka toženi plačala znesek 694.312,50 SIT po obračunu odkupa, kar pomeni nakup mesa 1750 kg mesa brez kosti, ki ga tožeča stranka lahko zahteva v obliki mesa ali protivrednosti. Sodišče ob tem ponovno prezre, da tožena stranka ne zanika prejema zneska, zanika pa, da ga je prejal v namen, kot je zapisan v pogodbi, saj je pogodba nelogična in neizvedljiva. Nazadnje pa pritožnik opozarja še na nejasno obrazložitev odločitve o stroških postopka. Pritožba je utemeljena. Odgovor na vprašanje, kaj vse morajo vsebovati razlogi sodbe, daje najprej 4. odstavek 324. člena Zakona o pravdnem posotpku - ZPP. Tu je namreč določeno, da v obrazložitvi sodišče navede zahtevke strank in njihove navedbe o dejstvih, na katera se ti zahtevki opirajo, dokaze ter predpise, na katere je oprlo sodbo. Tega, kako natančna mora biti obrazložitev v navedenih sestavinah, citirana določba ne pojasnjuje. Je pa to zato razvidno iz določbe, ki opredeljuje kršitev pravil o pisni izdelavi sodbe, to je iz določbe 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. V skladu z navedeno določbo, ki ne opredeljuje le sankcije, marveč tudi primarno dispozicijo (zapoved) pravnega pravila, mora sodišče navesti razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ti razlogi morajo biti jasni in si med seboj ne smejo nasprotovati, kar nadalje pomeni, da mora sodišče morebitna nasprotja v dokaznem gradivu o odločilnih dejstvih premostiti z ustrezno dokazno oceno, končni zaključek obrazložitve pa tudi ne sme nasprotovati samim listinskim dokazom, ki jih je sodišče izvedlo ter zapisnikom o zaslišanju strank in prič. V vsakem primeru pa morajo biti razlogi takšni, da prepričljivo utemeljujejo odločitev in da je sodbo mogoče preizkusiti. Takšna je tudi razlaga teorije (glej Juhart, Civilno procesno procesno pravo, Lj. 1961 - par. 150), ki izrecno zahteva, da mora biti dejanska podlaga opisana tako, da bo sodba razumljiva tudi za tistega, ki ne pozna spisov. Dejanska podlaga pa obsega po eni strani zatrjevanja strank, izvedene dokaze, oceno le-teh in naposled ugotovljeno dejansko stanje, torej sklop tistih dejstev, ki so pravno relevantna in ki jih je sodišče ugotovilo. Katera dejstva so pravno relevantna je odvisno od tega, katero pravno normo je treba v obravnavani zadevi uporabiti. Ustrezno pravno pravilo namreč na določena dejstva - in ravno ta so pravno relevantna - navezuje ustrezne pravne posledice. Nadaljnja stopnja v sodbenem razlogovanju je subsumpcija pravno relevantnih dejstev pod ustrezno pravno pravilo (z navedbo le-teh) ter naposled z izpeljavo ustrezne pravne posledice (sodbenega izreka). Če razlogi sodbe ne ustrezajo zgoraj navedenemu ter je obenem zato tudi ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba v obravnavani zadevo obremenjena s takšno kršitvijo pravil o pisni izdelavi sodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo obstoj pogodbe, vendar pa se v njeno vsebino sploh ni spuščalo, marveč jo je zgolj opredelilo kot čudno. Drugo desjtvo, ki ga je sodišče ugotovilo je, da je toženec ob odkupu prejel 694.312,50 SIT. Brez nadrobnejše utemeljitve nato zavrne ugovor toženca, ne da bi bila pri tem sploh poudarjena njegova vsebina ter izpelje iz tega pravno posledico, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati 1.898.5050,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.4.2000 dalje. Ta pravna posledica, ki obenem predstavlja konkretno pravno pravilo v izreku sodbe, pa ni z ničemer obrazložena. Iz razlogov sodbe ni razvidna ne njena pravna in ne dejanska podlaga, kar vsebuje seveda tudi popolen manjko dokazne ocene. Ob takšnem stanju pa pritožbeno sodišče ne more storiti drugače, kakor da zaradi navedene bistvene kršitve izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem sojenju zagrešeno kršitev odpraviti v skladu z napotili tega sklepa.