Jedro

ZST-1 ureja celotno problematiko v zvezi s sodnimi taksami. Določbe ZPP o pritožbi tako ne pridejo več v poštev. Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper tako odločitev ni predvidena pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom ugotovilo, da je pritožba umaknjena.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožila toženka. Navaja, da iz napadenega sklepa ni razvidno, na katero pritožbo se domneva umika nanaša (toženka je v tem postopku vložila že več pritožb, o katerih še ni bilo odločeno). Dne 11.2.2010 je bil vročen sklep, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 6.10.2010. V pravnem pouku je bilo zapisano, da zoper ta sklep ni pritožbe. S tem se pritožnica ne more strinjati, saj ji je onemogočeno, da bi o tem odločalo pritožbeno sodišče. Sama taksa glede na povedano še ni mogla zapasti v plačilo. Sodišče je dvakrat odmerilo sodno takso – vsakokrat drugačno, tako ni jasno razvidna dejanska višina, ki bi jo morala plačati. Pritožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vsebinsko obravnava.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s pritožbenimi navedbami, da iz sklepa ni razvidno, za katero pritožbo se ugotovi, da je umaknjena. Nedvomno je bila toženka dolžna plačati sodno takso za pritožbo po plačilnem nalogu zoper katerega je podala ugovor – sklep o zavrnitvi ugovora pa ji je bil vročen 11.2.2010. Na podlagi tega bi bila dolžna plačati sodno takso za pritožbo. Sodišče je na koncu sklepa zapisalo pravilen pravni pouk in sicer, da zoper ta sklep ni pritožbe. Toženka takse ni plačala. O izterjavi neplačane takse govori 34. člen ZST-1. V 5. odstavku je določeno, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. O ugovoru odloči sodišče prve stopnje v 15 dneh. S sklepom, ki ga je izdal o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne, ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Iz teh določb torej ne izhaja, da bi bila zoper odločitev o ugovoru dopustna pritožba. Prej veljavni Zakon o sodnih taksah pa je v 27. členu urejal pritožbo. Z uveljavitvijo ZPP-D je bil spremenjen tudi 168. člen ZPP, ki je pred tem urejal postopek za oprostitev plačila sodnih taks. Po uveljavitvi ZPP-D pa ZPP določb o oprostitvi sodnih taks nima več. Torej ZST-1 ureja celotno problematiko v zvezi s sodnimi taksami. Določbe ZPP o pritožbi tako ne pridejo več v poštev. Ker torej ZST-1 ne ureja pravice do pritožbe, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru dokončna, ker zoper tako odločitev ni predvidena pritožba. Glede na pritožene navedbe, da je sodišče toženki poslalo dva plačilna naloga, višina sodne takse pa je bila enkrat 135,00 EUR, drugič pa 165,00 EUR, je dodati le to, da je prvo sodišče s sklepom z dne 5.2.2010 pojasnilo, da je bila prvič odmerjena sodna taksa napačna in da je pravilno odmerjena sodna taksa v višini 165,00 EUR. Po povedanem tudi o višini takse, ki bi jo morala toženka plačati ni dvoma.

Pritožba toženke se tako pokaže kot neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.