Jedro

Besedilo 37. člena ZPIZ, "ki ima državljanstvo Republike Slovenije", je treba razumeti tako, da zavarovanec izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 37. člena ZPIZ, če ima otrok državljanstvo Republike Slovenije kadarkoli do uveljavitve pravice. Ta člen zato zajema tako tiste zavarovance, ki so imeli otroke s slovenskim državljanstvom v času, ko so zanje skrbeli ali so jih vzgajali, pa tudi tiste, katerih otroci imajo državljanstvo Republike Slovenije v času zavarovančevega uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tej zadnji možnosti se dobesedna razlaga norme celo najbolj približuje. Ker so otroci tožnice imeli državljanstvo Republike Slovenije v času, ko je tožnica uveljavljala svoje pravice pri toženi stranki, to po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da je izpolnjevala pogoje za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZPIZ.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi tožene stranka št. P-1038.743 z dne 5.7.2002 in 4.3.2002, s katerima tožnici ni bila priznana pravica do starostne pokojnine, ker po mnenju tožene stranke ni izpolnjevala pogojev 37. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za znižanje starostne meje zaradi otrok.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je tožnica izpolnjevala vse zakonsko zahtevane pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, saj so bile izpolnjene zahteve za znižanje starostne meje, česar sodišči pri svoji odločitvi nista upoštevali. Zato je predlagala, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - uradno prečiščeno besedilo - Uradni list RS, št. 20/2004) v prvem odstavku 37. člena določa, da se zavarovancu starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine zniža za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom določeno drugače, za katerega je skrbel in ga vzgajal vsaj pet let, in sicer se zavarovancu starostna meja zniža za enega otroka za 8 mesecev, za dva otroka za 20 mesecev, za tri otroke za 36 mesecev, za vsakega nadaljnjega otroka pa se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev.

Vprašljiva je zakonska ureditev, ki pri zagotavljanju (solidarnostnih in) od zavarovanca(ev) plačanih pravic iz pokojninskega zavarovanja, ki izvirajo iz delovnega razmerja, priznanje teh pravic pogojuje z državljanstvom in to niti ne z državljanstvom zavarovanca, ampak njegovega otroka. Po mnenju revizijskega sodišča že najbolj enostavna dobesedna ali deklarativna razlaga zakonske norme ob jezikovni razčlenitvi pokaže, da razlaga nižjih sodišč ne more vzdržati.

Besedilo zakonske norme "ki ima državljanstvo Republike Slovenije" je treba razumeti tako, da zavarovanec izpolnjuje pogoje prvega odstavka 37. člena ZPIZ, če ima otrok državljanstvo Republike Slovenije kadarkoli do uveljavitve pravice. Ta člen zato zajema tako tiste zavarovance, ki so imeli otroke s slovenskim državljanstvom v času, ko so zanje skrbeli ali so jih vzgajali, pa tudi tiste, katerih otroci imajo državljanstvo Republike Slovenije v času zavarovančevega uveljavljanja pravic iz pokojninskega zavarovanja. Prav tej zadnji možnosti se dobesedna razlaga norme celo najbolj približuje. Ker so otroci tožnice imeli državljanstvo Republike Slovenije v času, ko je tožnica uveljavljala svoje pravice pri toženi stranki, to po mnenju revizijskega sodišča pomeni, da je izpolnjevala pogoje za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot to določa prvi odstavek 37. člena ZPIZ.

Ker sta nižji sodišči zmotno razlagali določbe prvega odstavka 37. člena ZPIZ in nista izvajali drugih dokazov glede možnosti znižanja starostne meje (ali je tožnica ves čas živela s svojimi otroki, če z vsemi in če je za njih skrbela in jih vzgajala), je zaradi zmotne uporabe materialnega prava prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Sklepanje o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.