Jedro

V pogojih, ko ne gre več za privilegirano zaščito družbene lastnine, pri prenosu dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, ni mogoče izključiti uporabe 452. člena ZOR. Zato ima prehod premoženjske celote ali njenega dela za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne drugostopnemu sodišču v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi obstoj terjatve, ki jo ima tožnik nasproti toženi stranki v znesku 3,166.891,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik odstopil uveljavljeno terjatev A. d.o.o. M., zato k tožbi ni več aktivno legitimiran.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo - vendar iz drugačnih razlogov - sodbo sodišča druge stopnje.

Presodilo je, da je v obravnavani zadevi odločilnega pomena, da ne obstoji pasivna legitimacija tožene stranke, na katero po izrecni določbi 3. odstavka 1. člena Pogodbe o prenosu dejavnosti T., G. d.o.o. niso bile prenešene obveznosti, nastale pred 15.5.1996. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri družbi T., G. d.o.o., slednja odgovarja za obveznosti iz naslova prenizko izplačanih plač tožniku.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. V obrazložitvi revizije poudarja, da pogodbeno določilo, s katerim je bila izključena odgovornost tožene stranke za obveznosti, ki so nastale pred 15.5.1995, nasprotuje kogentni normi 2. odstavka 452. člena ZOR, ki takšni izključitvi ne daje pravnega učinka. Pri tem se sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 43/2000 z dne 5.10.2000, ki je v zadevi T., D. d.d. - v stečaju proti A. d.o.o., že sprejelo stališče, da je tudi za pogodbo o prenosu dejavnosti, ki sta jo sklenili T., G. d.o.o. in tožena stranka kot prevzemnik, uporabiti določbo 452. člena ZOR. Zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi obstoj uveljavljene terjatve oziroma podredno, da sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V postopku po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP v tem postopku še uporabiti) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77) revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb ZPP-77 iz 10. točke 2. odstavka 354. člena.

Ugotovilo pa je zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava, to je določbe 452. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89 - ZOR). V tem zakonskem določilu je urejena posebna oblika pristopa tretje osebe k tožnikovemu dolgu. Tisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota posameznika ali civilne pravne osebe ali posamezen njen del, odgovarja poleg dosedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto ali njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv. Po zakonskem besedilu obstaja ta obveznost le, če tretja oseba sprejme premoženje od "posameznika ali civilnopravne osebe". Pri tem je upoštevati, da izvira ta ureditev iz časa nekdanjega ustavnega sistema "družbene lastnine in samoupravljanja", torej iz časa, ko je uživala družbena lastnina posebej privilegiran položaj. S sprejetjem zakona o podjetjih se je uveljavil sistem z zasebnim enakopravnim podjetniškim lastništvom (5. odstavek 2. člena Zakona o podjetjih - Uradni list SFRJ, št. 77/88, 40/89 in 46/90 - ZP). Zato je to določilo uporabno za vsak prenos premoženja ali njegovega dela med katerimikoli pravnimi in fizičnimi osebami. Takšno razlago izrecno zahteva tudi 4. člen Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije z dne 25.6.1991 (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94). Ta ni samo določil uporabe bivših zveznih predpisov, temveč uporabo teh predpisov tako, da bodo skladni novemu pravnemu redu. Zato v pogojih, ko ne gre več za privilegirano zaščito družbene lastnine, ni mogoče izključiti uporabe 452. člena ZOR.

V družbi T., G. d.o.o., je v času sklenitve pogodbe o prenosu dejavnosti morda še bilo družbeno premoženje. Vendar je to bila družba po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 do 45/2001 - ZGD), čeprav se morda še ni uskladila z njegovimi določbami (597. in 587. člen). Zato je bila, tudi po presoji Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. III Ips 43/2000 z dne 5.10.2000 civilna pravna oseba, za katero pride v poštev uporaba 452. člena ZOR.

Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je družba T., G. d.o.o., prenesla na toženo stranko celotno svojo dejavnost, vse zaloge, ki so omogočale nadaljevanje prenešene dejavnosti in vse delavce, ki so bili v rednem delovnem razmerju v omenjeni družbi, pa tudi vse pogodbe, izhajajoče iz prenešene dejavnosti. Navedeni prenosi imajo očitno za posledico, da je družba T., G. d.o.o., svojo dejavnost prenehala opravljati. Zato predstavljajo tolikšen del njene premoženjske celote, da ima njegov prehod na toženo stranko za posledico nastanek njene solidarne odgovornosti za tiste obveznosti dosedanjega imetnika, ki se nanašajo na preneseni del premoženjske celote.

Pri tem ni pravno pomembno, da obveznosti, ki so nastale pred 15.5.1995, niso bile predmet prenosa po pogodbi o prenosu dejavnosti. V 2. odstavku 452. člena ZOR je izrecno predpisano, da nasproti upnikom nima pravnega učinka pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost, ki izvira iz prevzema premoženja ali njegovega dela. Namen kogentne norme 452. člena ZOR je namreč prav v varstvu tretje osebe, to je upnika kot šibkejše stranke.

Ker je sodišče druge stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo določbo 452. člena ZOR, je revizijsko sodišče ugodilo reviziji in na podlagi 2. odstavka 395. člena izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeni senat v dosedanjem postopku še ni zavzel stališča do vseh pritožbenih trditev tožeče stranke.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 166. člena ZPP-77.