Jedro

Pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje v sporu o zakonitosti akta lokalne volilne komisije v postopku za izvedbo referenduma in glasovanja na referendumu ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže. Predlog za odmero stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče ugodilo pritožbi tožnika in odločbo Volilne komisije Krajevne skupnosti M.N. z dne 21.3.1997 odpravilo (1. točka izreka sodbe) ter na podlagi 1. odstavka 61. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - ZUS) samo odločilo in glasovanje na referendumu z dne 16.3.1997 razveljavilo (2. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo Krajevna skupnost M.N., v njej uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP. Predlaga, da se sodba razveljavi in vrne v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

Tožnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožbo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

V zadevi gre za spor o zakonitosti odločbe volilne komisije v postopku razpisa referenduma za uvedbo samoprispevka v krajevni skupnosti in o zakonitosti glasovanja na referendumu. Upravno sodišče je na podlagi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in 38/96 - ZRLI) ter Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 17/83, 25/85, 35/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 17/91, 13/93 in 66/93) ugotovilo, da postopek za izvedbo referenduma ni bil zakonit in da je bil akt o razpisu referenduma nezakonit, ker ni vseboval z zakonom predpisanih elementov, kar je vplivalo na sam referendum. Tožnikovi pritožbi je ugodilo in odpravilo odločbo krajevne volilne komisije ter samo odločilo in razveljavilo glasovanje na referendumu z dne 16.3.1997. Volitve in referendum sta načina, s katerima ljudstvo izvršuje svoje oblast. Pri volitvah gre za izvolitev predstavnikov, ki kot predstavniki vsega ljudstva izvršujejo zakonodajno oblast, pri referendumu pa za neposredno sprejemanje zakonodajnih odločitev.

Referendum, kot posebno obliko neposrednega odločanja, ureja ZRLI, ki se pri urejanju posameznih vprašanj zaradi podobnosti med referendumom in volitvami sklicuje na uporabo posamičnih določb Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) - 55. člen. 56. člen ZRLI določa, da se določbe ZRLI o postopku za izvedbo referenduma smiselno uporabljajo tudi za izvedbo referenduma v lokalni skupnosti, s tem da postopek za izvedbo referenduma, vodijo volilni organi, ki vodijo lokalne volitve.

Na podlagi 3. odstavka 53. člena ZRLI o pritožbi zoper odločitev volilne komisije odloča sodišče ob smiselni uporabi ZUS. ZRLI pa nima določbe o pravnem sredstvu (pritožbi) zoper odločitev upravnega sodišča. Po 3. odstavku 70. člena ZUS v sporih o zakonitosti aktov volilnih organov za lokalne volitve pritožba ni dovoljena. Glede na opisano podobnost med glasovanjem na volitvah in na referendumu je sodišče na podlagi 3. odstavka 70. člena ZUS štelo, da tudi v tej zadevi, ko gre za spor o zakonitosti akta lokalne volilne komisije v postopku za izvedbo referenduma in samega glasovanja na referendumu, pritožba ni dovoljena. Zato je pritožbo zavrglo.

Predlog tožene stranke za odmero pritožbenih stroškov je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 1. odstavkom 23. člena ZUS, ker niso bili potrebni.