Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo, da obstaja tožnikova terjatev v znesku 34.911,07 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov med 1. 5. 2011 in 1. 9. 2017 in je v III. točki izreka po medsebojnem pobotanju s toženkino judikatno terjatvijo tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo v plačilo 33.863,67 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov med 1. 8. 2011 in 1. 9. 2017. V IV. točki izreka je v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo in v I. točki izreka toženki naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v II. in III. točki izreka tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek še v preostanku, torej da je toženka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati 33.863,67 EUR, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posamičnih zneskov, kot so navedeni v III. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje, v V. točki pa tako, da je tožnik dolžan povrniti toženkine pravdne stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti toženki tudi stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je tožnik kot solastnik sporne nepremičnine v solastnem deležu ½, potem ko je večkrat pismeno pozval toženko kot drugo solastnico te iste nepremičnine k načinu souporabe nepremičnine, upravičen do uporabnine? 2) Ali je predpostavka za utemeljeno uveljavljanje uporabnine kršenje predhodno sklenjenega dogovora med solastniki nepremičnine glede načina souporabe solastne nepremičnine ali pa, nasprotno, sklenitev takšnega dogovora ni nujna predpostavka za utemeljeno uveljavljanje uporabnine v primeru dveh solastnikov? 3) Kakšna so pričakovanja in zahteve sodne prakse glede ravnanj solastnika (tožeče stranke), ki iz navedene solastninske pravice in kršenja le te od drugega solastnika (tožene stranke) zahteva plačilo uporabnine? 4) Kako na pravico do uporabnine vpliva odločitev nepravdnega sodišča, da se delitev nepremičnine lahko izvede le s civilno delitvijo? 5) Kakšen mora biti odziv tožene stranke kot solastnice sporne nepremičnine, da se lahko šteje, da je njen odziv na zahtevo drugega solastnika po njegovi uresničitvi solastninskih upravičenj, zadosten in ustrezen ter da posledično že po temelju ni dolžna plačati uporabnine? 6) Ali mora, in če je odgovor na to pozitiven, na kakšen način mora tožnik, ki uveljavlja zahtevek iz naslova uporabnine, izkazati, kakšna souporaba stanovanjske hiše je v naravi sploh mogoča? 7) Ali je toženka potem, ko ni soglašala z načinom souporabe solastne stvari, ki ga je predlagal tožnik, dolžna plačevati uporabnino? 8) Ali je ravnanje toženke lahko pasivno ali pa mora, da se izogne plačilu uporabnine, podati konkretne in določne nasprotne predloge glede načina souporabe nepremičnine, ne pa zgolj predlagati sklenitev dogovora o načinu souporabe (brez konkretnih predlogov)? 9) Ali je v konkretnem primeru tožnik privolil v prostovoljno prikrajšanje na svojem premoženju, tako za čas pred vložitvijo, kot tudi za čas po vložitvi tožbe za plačilo uporabnine? 10) Ali je materialno pravno pravilna pravnomočna odločitev o neobstoju položaja neupravičene pridobitve v konkretnem primeru? Navaja, da izpodbijana sodba odstopa od večinske sodne prakse višjih sodišč glede uporabe 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z 190. členom OZ. Sklicuje se na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani (II Cp 672/2017, I Cp 2763/2017, I Cp 2581/2015), ki jih prilaga, ter odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (sklicuje se na odločbi II Ips 126/2014 in II Ips 206/2014).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožnikovem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato njegov predlog zavrnilo (367.c člen ZPP).