Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju neutemeljeno zavrnilo. Zmotno je materialnopravno stališče, da zapustnik, zato ker še ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine, (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.

Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dedičev A. A. in B. B. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 4 k. o. X, Republika Hrvaška. V delu, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 1 k. o. X, Republika Hrvaška, je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo. Zavrnilo je tudi predlog dedičev za izdajo evropskega potrdila o dedovanju.

2. Dedič B. B. zoper zavrnilni del sklepa (II. in III. točka izreka) podaja pritožbo brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in navaja, da je nepremičnina par. št. 1 k. o. X, Republika Hrvaška v deležu do 37/33143 predmet Kupoprodajne pogodbe z 29. 12. 2014. Nepremičnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ker je pokojni čakal na dokončanje postopka legalizacije, kot je navedeno v oporoki.

3. Dediča A. A. in C. C. na vročeno pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po zapustniku D. D. je bil v teku zapuščinski postopek, v katerem so bili delno na podlagi oporoke z 10. 10. 2015 in delno na podlagi zakona za dediče razglašeni zapustnikova vdova C. C. in zapustnikova sinova A. A. in B. B. Sklep o dedovanju s 16. 2. 2016 je postal pravnomočen 19. 3. 2016. V navedenem sklepu ni bilo zajeto zapustnikovo nepremično premoženje na Hrvaškem, ki ga je pridobil s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014, zato sta zapustnikova sinova podala predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

6. V pritožbenem postopku ostaja sporna le parc. št. 1 k. o. X, Republika Hrvaška (v nadaljevanju: nepremičnina; in s tem povezana izdaja evropskega potrdila o dedovanju), katero bi po oporoki (list. št. 11 spisa) v celoti dedoval dedič B. B. (v nadaljevanju: pritožnik). Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju v tem delu zavrnilo, ker je ugotovilo, da zapustnik ni vpisan kot zemljiškoknjižni (so)lastnik nepremičnine. Zapustnik je nepremičnino pridobil na podlagi Kupoprodajne pogodbe, sklenjene med njim kot kupcem in mestom Y. kot prodajalcem. Ker pogodba ni bila zemljiškoknjižno realizirana, zapustnik (še) ni pridobil solastninske pravice na nepremičnini.

7. Navedeno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Pritožnik izkazuje pravico zapustnika na nepremičnini s Kupoprodajno pogodbo z 29. 12. 2014 (priloga A9 spisa), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo in na kateri je notarsko overjen podpis prodajalca. Zapustnik je s tem pridobil lastninsko pravico v pričakovanju. Namen vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi je v zagotavljanju njene publicitete. S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se torej zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Drugačno pa je razmerje med prenositeljem in pridobiteljem lastninske pravice na nepremičnini. V razmerju med njima začne prenos lastninske pravice (in upravičenj, ki jih ta vključuje) učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ), na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1).1

8. Zapustnik je imel sklenjeno prodajno pogodbo, katere bistvo je v obveznosti prodajalca (mesta Y.), da kupcu stvar, ki je predmet prodaje, izroči tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Poleg zavezovalnega pravnega posla je bil sklenjen še razpolagalni pravni posel stvarnega prava (zemljiškoknjižno dovolilo). Razpolagalni pravni posel je tisti, ki ima moč, da pravico prenese iz enega premoženja v drugo in da lastninska pravica prehaja v trenutku dokončanja razpolagalnega pravnega posla.2

9. Iz zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnino (priloga A8 spisa) izhaja, da je v zemljiško knjigo kot (so)lastnik nepremičnine še vedno vpisan prodajalec mesto Y. Med njim in zapustnikom gre za notranje razmerje v katerem je lastninska pravica na nepremičnini, kljub neizvedenemu vpisu v zemljiško knjigo, že prešla na zapustnika, zato nepremičnina spada v zapuščino po zapustniku.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP in s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). Z nepremičnino na Hrvaškem je zapustnik razpolagal v oporoki z 10. 10. 2015, katere pristnost in veljavnost so sicer priznali vsi dediči, a sodišče v tem delu s sklepom o dedovanju s 16. 2. 2016 (zaradi nepristojnosti3) ni odločalo. Dedičev obravnavane nepremičnine tako ni moč določiti v skladu s sklepom o dedovanju, v katerem je šlo delno za zakonito in delno oporočno dedovanje, saj je treba upoštevati del oporoke, ki do sedaj še ni bil predmet presoje. Ker pritožbeno sodišče o tem ne more prvič odločati samo, saj bi s tem strankam postopka odvzelo ustavno zagotovljeno pravico do pritožbe, je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo dopolniti svoje dejanske ugotovitve glede na podano materialnopravno podlago ter ponovno odločiti o utemeljenosti predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju in evropskega potrdila o dedovanju.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Povzeto po odločbi Ustavnega sodišča Up-591/10-15. 2 Prim. Juhart M., v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 250 in 251. 3 Glede na datum zapustnikove smrti (28. 11. 2015) bi sodišče prve stopnje moralo že uporabiti Uredbo o dedovanju (EU) št. 650/2012, ki se uprablja za dedovanje po osebah, ki so umrle na ali po 17. avgustu 2015.