Jedro

Izostanek prave poslovne volje ob sklepanju (izročilne) pogodbe ni odvisen od morebitnega odvzema poslovne sposobnosti pogodbenika.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki njene stroške odgovora na revizijo v znesku 627,58 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je izročilna pogodba z dne 24. 10. 2001, s katero je pokojni V. F. izročil tožencema F. B. in M. B. nepremičnino s št. parcele ..., vl. št. ... k. o. ... s pravicami zavarovanja pri ADAC v primeru izplačila odškodnine, neveljavna. Tožencema je naložilo, da morata izročiti zemljiškoknjižnim predpisom ustrezajočo listino, na katere podlagi se bo mogla na ime pokojnega V. F. vknjižiti lastninska pravica pri nepremičnini s parc. št. ... dvorišče 8,87 arov, stanovanjska stavba 1,03 ara, vl. št. ... k. o. ..., ker bo sicer tako listino nadomestila sodba. Istočasno je tožencema tudi naložilo, da morata izročiti dedičem pokojnega V. F. prej omenjeno stanovanjsko hišo na parc. št. ... k. o. ... s podrobno citiranimi premičninami. Toženi stranki je tudi naložilo, da mora tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razlogi izpodbijane sodbe so po mnenju revizije nejasni in med seboj v nasprotju, predvsem pa naj bi bila v odločilnih dejstvih nasprotja med tem, kar izhaja iz listinskih dokazil in izpovedi prič in strank ter sodbenimi razlogi. Pokojnemu V. F. poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Če bi tožnika kot njegova brata v njegovo poslovno sposobnost posumila, bi morala predlagati postopek za njen odvzem. Pokojni je bil sicer res alkoholik, vendar je v treznem stanju bila njegova sposobnost razumevanja dejanj enaka stanju zdravega človeka. Ocena duševnega stanja izročevalca je narekovala posebno skrbnost presoje posameznih dokazov. Pri tem bi bilo treba poslovno sposobnost ocenjevati v času sklenitve pogodbe in se osredotočiti na izpovedbe oseb, ki so pri sklepanju pogodbe sodelovale. Pokojnik je deloval razumno, saj je celo zahteval, naj prevzemnika poskrbita za njegovo zunajzakonsko partnerko. Revizija je kritična do izvedenskih mnenj in poudarja razlago izvedenke M. S., da je bil pokojni sposoben razumeti pomen svojega dejanja in razumeti vsebino pogodbe. Svoje mnenje je spremenila po povzemanju mnenja izvedenke M. T. le toliko, da pokojni ni bil „v celoti sposoben razumeti svojega dejanja“. Čeprav ni dokazano, da je užival pomirjevala, izvedenki njegovo sposobnost nerazumevanja dejanj pogojujeta s sočasnim uživanjem pomirjeval. Pomembno je, da izpodbijana sodba nima razlogov glede vsebine pogodbe in poslovne sposobnosti izročevalca v času njene sklenitve. Tedaj je prišlo pri njem do tako imenovanega svetlega trenutka, ki ga psihiatrija pozna tudi pri obstoju hujše psihične bolezni.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Pri presoji, ali je sporna izročilna pogodba z dne 24. 10. 2001 odraz prave volje izročevalca, dne 13. 11. 2001 umrlega V. F., se sodišči druge in prve stopnje nista posebej ukvarjali z okoliščino, da je ob njenem podpisovanju kot priča v nasprotju z 22. členom Zakona o notariatu sodeloval prevzemnikov brat. Osredotočili sta se le na vprašanje, ali je tedaj izročevalčevo duševno stanje bilo takšno, da je vsebino pogodbe razumel in ali njegov podpis na njej odraža njegovo pravo poslovno voljo. V tej smeri sodbama sodišč druge in prve stopnje ni mogoče očitati v reviziji zatrjevanih nasprotij v razlogih, nasprotij med vsebino izvedenih dokazov in njihovim upoštevanjem v dokazni oceni, ali pomanjkanja razlogov o tem, kakšno je bilo pokojnikovo duševno stanje prav na dan podpisovanja pogodbe. Nestrinjanje z izvedenskimi mnenji in drugačno ocenjevanje izpovedi zaslišanih prič je tako mogoče označiti kot nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP. V oceno dokazov, sprejeto v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje, se namreč revizijsko sodišče ne more spuščati.

7. Izpodbijana sodba je upoštevala in ocenila vsa tri izvedenska mnenja, sklepanje izvedenk pa je povezala tudi z dejanskim potekom dogodkov, ki je zelo ilustrativen. Dne 10. 10. 2001 je pokojni V. F. doživel alkoholni delirij, 24. 10. 2001 je bila sklenjena sporna izročilna pogodba, 4. 11. 2001 je bil nezavesten odpeljan v bolnico, 13. 11. 2001 pa je tam umrl. Pri tem je izvedenka M. S. pojasnila, zakaj se je pridružila ostalim izvedenskim mnenjem. Revizijska ocena, da je njeno spremenjeno mnenje le delno, pa je v nasprotju z ugotovitvami, ki jih o tem sprejema izpodbijana sodba.

8. Revizija nakazuje obstoj pokojnikovega „svetlega trenutka“ ob sklepanju pogodbe, vendar brez navedbe ustreznega argumenta. Res je, da do takega pojava lahko pride, vendar v izvedenih dokazih izpodbijana sodba za njegov obstoj ni našla podlage. Nobena od izvedenk takšne možnosti ni omenila. Nasprotno, izpodbijana sodba sprejema dejansko ugotovitev, da je bil pokojnik nesposoben za razsojo in razumevanje vsebine izročilne pogodbe prav 24. 10. 2001, ko je ta bila sklenjena. Podroben opis napredovanja njegovega bolezenskega stanja je v dejanskih ugotovitvah projiciran (tudi) na sklepanje o njegovem psihičnem stanju ob podpisovanju pogodbe.

9. V okvir dejanskih ugotovitev spada tudi sklepanje, da je psihično stanje pokojnika poslabšalo tudi sočasno jemanje pomirjeval, in sicer ne glede na to, da jih je predpisal zdravnik. Dejanska sposobnost razsojanja pa, kot je zapisalo sodišče druge stopnje, ni pogojeno z morebitnim odvzemom poslovne sposobnosti. Zato je mogoče relativizirati tudi ostale revizijske trditve, ki se nanašajo na poudarjanje dejstva, da je pokojni imel veljavno vozniško dovoljenje in da je v pogodbi poskrbel celo za svojo zunajzakonsko partnerko.

10. Ob opisanem stanju stvari ter zaradi konsistentnosti razlogov izpodbijane sodbe, ki jih je v celoti mogoče preizkusiti, tako ni mogoče pritrditi revizijski tezi o obstoju bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Ker je izpodbijana sodba z ugotovitvijo neveljavnosti sporne izročilne pogodbe tudi pravilno uporabila materialno pravo, je bilo treba revizijo zavrniti v skladu z določbo 378. člena ZPP. Pri tem je bilo treba v skladu z določbo 165. člena ZPP odločiti tudi o pravdnih stroških, ki so nastali v revizijskem postopku. Tožena stranka trpi sama svoje revizijske stroške, ker z revizijo ni uspela, mora pa tožeči stranki, ki je na revizijo odgovorila, povrniti njene pravdne stroške. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško in taksno tarifo.