Jedro

Upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke se vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil. Take okoliščine so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. člena ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavljala v tem sporu, sploh lahko.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo stranske intervenientke za povrnitev stroškov postopka.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila stranska intervenientka, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži povračilo njenih pravdnih stroškov oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo zavrne kot neutemeljeno ter izpodbijani sklep potrdi. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 4. 9. 2019 zaradi umika tožbe tožeče stranke, s katerim se je tožena stranka strinjala, postopek ustavilo. Po izdaji sklepa o ustavitvi postopka je stranska intervenientka priglasila svoje pravdne stroške. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje njeno zahtevo zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta pravdni stranki v drugem gospodarskem sporu, ki je tekel med njima pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod XI Pg 3008/2011, dne 26. 10. 2016 sklenili sodno poravnavo, s katero sta medsebojno uredili tudi razmerje iz konkretnega gospodarskega spora, in sicer tako, da se je tožeča stranka v sodni poravnavi zavezala, da bo tožbo v tem gospodarskem sporu umaknila. Hkrati sta se pravdni stranki s sodno poravnavo dogovorili, da bosta v vseh pravdnih postopkih, vključenih v sodno poravnavo (torej tudi v tem konkretnem gospodarskem sporu), nosili vsaka svoje pravdne stroške. Ker se upravičenje stranskega intervenienta do povrnitve pravdnih stroškov od nasprotne stranke vedno ravna po enakih pravilih kot to velja za glavno stranko, ki se ji je pridružil, je sodišče prve stopnje odločilo, da tako kot za toženo stranko, tudi za stransko intervenientno velja, da sama krije svoje stroške postopka, ne glede na to, da je tožeča stranka v tej zadevi tožbo umaknila. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo, da ker je bil spor rešen s sodno poravnavo, uporaba določbe prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v poštev.

6. Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da se konkretni gospodarski spor ni rešil s sodno poravnavo, saj je v tej zadevi tožeča stranka tožbo umaknila. Zato je tudi napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki izhaja iz sklepa Cpg 137/2014 z dne 30. 5. 2014, saj je v njem šlo za situacijo, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo. V tej zadevi pa iz vloge tožeče stranke z dne 1. 7. 2019 (red. št. 144) dejansko izhaja, da je tožeča stranka tožbo umaknila, zato je sodišče prve stopnje posledično in ob uporabi določbe tretjega odstavka 188. člena ZPP s sklepom z dne 4. 9. 2019 postopek ustavilo. Vendar slednje še ne pomeni, da je zaradi tega tožeča stranka stranski intervenientki dolžna povrniti pravdne stroške.

7. Temeljno pravilo pri povračilu pravdnih stroškov je končni uspeh. Tako iz prvega odstavka 154. člena ZPP izhaja, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. To temeljno pravilo velja tudi, če v pravdi ne uspe stranka, ki se ji je pridružil stranski intervenient. Le v postopku neuspešna stranka mora povrniti stroške nasprotni stranki in njenemu morebitnemu stranskemu intervenientu. Iz prvega odstavka 158. člena ZPP zato tudi izhaja pravilo, da če se spor ne konča meritorno, ker je tožeča stranka tožbo umaknila, je prav zato slednja dolžna nasprotni stranki (torej tudi stranskemu intervenientu) povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

8. V konkretnem primeru gre za specifično situacijo. Pravdni stranki sta sodno poravnavo (A212) sklenili v drugem gospodarskem sporu, se je pa ta sodna poravnava nanašala tudi na zahtevek v tej konkretni zadevi. V tem sporu je tožeča stranka namreč zahtevala plačilo na podlagi posojilne pogodbe v višini 6.029.607,31 EUR. V zadevi, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod XI Pg 3008/2011 in v katerem sta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo, pa je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala ugotovitev ničnosti prav te posojilne pogodbe, ki je podlaga plačila v tem sporu. Pravdni stranki sta sodno poravnavo sklenili dne 26. 10. 2016 in med drugim ugotovili, da je bil nad toženo stranko G. dne 18. 6. 2013 začet stečajni postopek (St ...) ter da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini glavnice 6.000.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do 17. 6. 2013 v višini 1.329.858,19 EUR ter stroškov opomina v znesku 18,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi do 17. 6. 2013 v višini 2,37 EUR. Ničnost posojilne pogodbe tako ni bila ugotovljena. S tem sta pravdni stranki rešili vsa medsebojna sporna razmerja, ki se nanašajo na spor XI Pg 3008/2001, kakor tudi na konkretni spor. V sodni poravnavi se je tožeča stranka nato zavezala umakniti tožbo v tem sporu, ko se izpolni odložni pogoj to je da poda k sodni poravnavi soglasje stečajno sodišče, ki vodi stečaj nad toženo stranko. Soglasje je bilo izdano dne 16. 4. 2019 (A213), s čimer je bil pogoj izpolnjen ter sodna poravnava veljavno sklenjena, zato je tožeča stranka dne 1. 7. 2019 tožbo umaknila.

9. Take okoliščine pa so po presoji pritožbenega sodišča najbližje zakonskemu stanu prav po prvem odstavku 158. členu ZPP, v skladu s katerim pa tožeča stranka nasprotni stranki in stranskemu intervenientu ni dolžna povrniti pravdne stroške, če tožbo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ne sme se namreč spregledati dejstva, da je tožena stranka v stečajnem postopku in da lahko v skladu z določbo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP upnik po začetku stečaja uveljavlja v že začetih pravdah le še zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve in nič več dajatvenega zahtevka. Iz sodne poravnave izhaja ugotovitev obstoja terjatve tožene stranke do tožeče stranke, ki je bila predmet tega postopka. Res je sicer, da pri sodni poravnavi (ki v svojem bistvu pomeni medsebojno popuščanje pravdnih strank pri razrešitvi spornih razmerij), ni mogoče govoriti o uspehu ali neuspehu ene ali druge stranke v postopku. Vendar ne gre spregledati, da je tožeča stranka s sklenitvijo sodne poravnave (pa čeprav v drugem sodnem postopku) pravzaprav dosegla tisti končni cilj, ki ga je glede na dane okoliščine v zvezi s terjatvijo, ki jo je uveljavlja v tem sporu, sploh lahko. Izpolnitev se bo namreč izvedla v skladu s pravili stečajnega postopka v postopku stečaja nad toženo stranko. Umik tožbe v tem sporu je zato najbližje situaciji izpolnitve zahtevka (in ne morda npr. njegovi neutemeljenosti). V takem primeru pa tožeča stranka pravdnih stroškov nasprotne stranke niti stranskemu intervenientu na strani tožene stranke, ni dolžna povrniti.

10. Odločitev sodišča prve stopnje, ki izhaja iz izpodbijanega sklepa, se tako izkaže za pravilno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP in ne na podlagi prvega odstavka 159. člena ZPP. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo stranske intervenientke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka pa po določbi 155. člena ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k rešitvi pritožbe.