Jedro

Sodišče je celotni postopek vodilo na podlagi pravil, ki veljajo za spore majhne vrednosti, o tem pa sta bili stranki tudi seznanjeni. Vendar pa je v sodbi naveden napačen pravni pouk oziroma v pravni pouk niso bile vključene omejitve, ki veljajo za pritožbo v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka je vložila pritožbo izven obsega sicer dovoljenih pritožbenih razlogov, vendar pa pomanjkljiv pravni pouk ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki zakonsko ni dopusten in s tem stranki dati več pravic, kot jih ji daje zakon, saj bi s tem sodišče neenako obravnavalo stranke v drugih sporih majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti brez razpisa naroka ohranilo v veljavi 1. in 3. odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7. 2. 2014, VL 14009/2014 (I. točka izreka), in toženi stranki naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe. Meni, da je že v ugovoru povsem zadovoljivo izkazala obstoj terjatev do tožeče stranke. Tudi izkaz prometa uporabnikov D. kartice ne izkazuje nič več, kot že predložena dokumentacija, saj gre za dokumente, pri nastanku katerih tožeča stranka ni bila udeležena. Tožeča stranka je pavšalno zanikala obstoj obveznosti do družb G. I., d. o. o. in L., d. o. o. Ni izkaza o odgovoru na dopis z dne 23. 5. 2013 (v pravu velja, da kdor molči, ne nasprotuje), enako pa velja tudi glede poplačila prej navedenima pravnima subjektoma po 23. 5. 2013. Meni, da tožeča stranka ni z ničemer, razen s trditvijo, ki bi po verodostojnosti morala biti izenačena z njenimi trditvami, izkazala, da tožena stranka ni upravičena do pobota. Opozarja na občutek o neenakopravnem obravnavanju.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena, nanjo pa ni podala odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja (glede obstoja terjatev dveh družb do tožeče stranke, izkazanost pogojev za pobot) ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka – napačno uporabo pravil o trditvenem in dokaznem bremenu in neenako obravnavanje strank.

6. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

7. Sodišče je sicer celotni postopek vodilo na podlagi pravil, ki veljajo za spore majhne vrednosti, o tem pa sta bili stranki tudi seznanjeni (npr. v pozivu za odgovor na tožbo, poziv za odgovor na pripravljalno vlogo). Vendar pa je v sodbi naveden napačen pravni pouk oziroma v pravni pouk niso bile vključene omejitve, ki veljajo za pritožbo v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka je vložila pritožbo izven obsega sicer dovoljenih pritožbenih razlogov, vendar pa pomanjkljiv pravni pouk ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki zakonsko ni dopusten(1) in s tem stranki dati več pravic, kot jih ji daje zakon,(2) saj bi s tem sodišče neenako obravnavalo stranke v drugih sporih majhne vrednosti. Glede na navedeno je bila pritožba presojana le v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov, ter iz razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Tožena stranka obstoju terjatve tožeče stranke v višini 1.769,67 EUR niti ni ugovarjala. Pri tem je sicer navajala, da je svoj dolg do tožeče stranke pobotala s cedirano terjatvijo, ki sta jo imeli družbi G. I., d. o. o., in L., d. o. o do tožeče stranke.

9. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala zadostne trditvene podlage v zvezi z obstojem terjatev do tožeče stranke, njihovo višino, okoliščinami odstopa terjatev na toženo stranko in obvestitvijo tožeče stranke o odstopu. Zato je pravilen in logičen zaključek o neutemeljenosti pobotnega ugovora. Tožena stranka zmotno razume pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, izhajajoče iz prvega odstavka 7. člena ZPP v povezavi z 212. in 215. členom ZPP. Na toženi stranki je trditveno breme glede dejstev v zvezi z obstojem cedirane terjatve in obvestilom tožeči stranki, saj gre za dejstva, ki gredo njej v korist in hkrati za pozitivna dejstva, ki jih mora navajati in nato dokazati sama. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da ni mogoče z dokazom nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. Zato ni mogoče tožeči stranki naložiti bremena glede trditvene podlage in dokazovanja o poplačilu obeh družb. Dokazni predlog za vpogled v izkaz prometa D. uporabnikov pa je pritožbena dokazna novota, zato je, upoštevaje določbo 1. odstavka 337. člena ZPP, neupoštevna, saj je tožena stranka ni ustrezno opravičila.

10. Navedbe tožene stranke o njenem občutku neenakega obravnavanja pa so povsem nekonkretizirane, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker niso podani uveljavljani (in dopustni) pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih tožena stranka ni priglasila.

Op. št. (1): Glej VSL sodba I Cp 3744/2009. Op. št. (2): Glej VSK sodba Cpg 99/2014 ter Nina Betteto in drugi, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba 2005, 1. knjiga, str. 119.