Jedro

Po določbi 3. točke 71. člena ZPP sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je - med drugim - s pooblaščencem stranke v zakonu, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne. Po določbi 72. člena ZPP mora sodnik, ko zve za takšen razlog, prenehati s kakršnimkoli delom v tej zadevi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje pred drugim senatom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da sta nerazdelno dolžna plačati tožnici odškodnino v znesku 2,000.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila. Višje tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Pritožbi tožene stranke je sodišče druge stopnje delno ugodilo ter tisti del dajatvenega dela sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek iz tega naslova, kolikor presega 1,000.000,00 SIT zavrnilo, preostali del dajatvene sodbe, ki se nanaša na toženca G. M. ter odločbo o stroških pravdnega postopka pa razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženkino pritožbo je v ostalem, tožničino pritožbo pa v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Toženka I. B. proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. in 13. točke 2. odstavka 354. člena ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje ter v preostalem delu tudi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve ali druge stopnje. Izpodbijano odločitev razume s stališča, da ji je že pravnomočno naloženo, da mora plačati tožnici odškodnino v znesku 1,600.000,00 SIT. Vendar pa je bila takšna odločitev sprejeta v okoliščinah bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Pri izdaji sodbe sodišča druge stopnje je namreč sodelovala kot članica senata višja sodnica M. Ž., ki pa je razvezani zakonec pooblaščenca toženih strank odvetnika B. S. Poleg navedene kršitve revizija očita izpodbijani sodbi tudi nejasnost in nasprotje med izrekom in obrazložitvijo (13. točka 2. odstavka 354. člena ZPP). Tudi materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, saj ni mogoče trditi, da bi tožena stranka zanemarila varstvo živali, ki je tožnici povzročila škodo.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da sta toženca dne 24.12.1997, že po izdaji sodbe sodišča prve stopnje z dne 5.11.1997, za zastopanje s splošnim pooblastilom pooblastila odvetnika B. S. iz L., ki je kot pooblaščenec tudi vložil pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje. V senatu višjega sodišča, ki je odločal o tej pritožbi, je sodelovala kot članica višja sodnica M. Ž., ki je razvezani zakonec pooblaščenca tožencev.

Navedeni podatki zadoščajo za ugotovitev, da je utemeljena revizija, kolikor sodbi sodišča druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Omenjena bistvena kršitev je namreč vselej podana, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen. Po določbi 3. točke 71. člena ZPP sodnik namreč ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je - med drugim - s pooblaščencem stranke v zakonu, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne. Po določbi 72. člena ZPP mora sodnik, ko zve za takšen razlog, prenehati s kakršnimkoli delom v tej zadevi.

Sodba sodišča druge stopnje je torej obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka, kar ima za posledico - po ugotovitvi utemeljenosti revizije (1. točka 1. odstavka 385. člena ZPP) - njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v vnovično sojenje (1. odstavek 394. člena ZPP). Po določbi 399. v zvezi z določbo 371. člena ZPP je zaradi narave kršitve potrebno, da se sojenje pri sodišču druge stopnje opravi pred drugim senatom.

Zaradi opisanega stanja stvari se revizijskemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s preostalimi revizijskimi trditvami.

Izrek o revizijskih stroških je odpadel, ker v reviziji niso bili zaznamovani.