Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 609/2006

ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.609.2006 Civilni oddelek

objektivna odgovornost odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti odgovornost upravljalca kamnoloma
Vrhovno sodišče
5. februar 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ročno nakladanje kamenja predstavlja zaradi njegove labilnosti po razstreljevanju, nevarno dejavnost in je zato za škodo, ki izvira iz te dejavnosti odgovornost objektivna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Druga toženka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 330,50 EUR v petnajstih dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavezalo obe toženki, da nerazdelno plačata tožniku 2.000.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 po 13,5 % obrestni meri, od 28. 6. 2003 dalje do plačila pa v višini obrestne mere zamudnih obresti po zakonu o obrestni meri zamudnih obresti, vse v petnajstih dneh.

2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo pritožbi obeh toženk proti prvostopenjski sodbi v ugodilnem delu.

3. Druga toženka je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Stališče revidentke je, da ni objektivno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku. Ročno pobiranje kamna in njegovo zlaganje v žlico mirujočega nakladalca ni nevarno. Gre namreč za enostavno delo, ki ga znajo opravljati tudi otroci. Popolnoma vseeno naj bi bilo, kako je tožnik pobral kamen, bistveno pa je, da ga je vzel tako, kot ga ne bi smel. Ni res, da razstreljeno kamenje potrebuje 24 ur za ustalitev in tega dejstva sodišče ne bi smelo upoštevati zgolj na podlagi prič, ki so svoje izjave bistveno spremenile potem, ko jim je prenehalo delovno razmerje pri revidentki. Kamenje je bilo raztreseno po platoju in se samo od sebe ni premikalo, do premika pa je prišlo izključno zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki ga revidentka ni mogla pričakovati. Tožnik je ravnal nespametno in kamen pobral tako, da je s tem sprožil še drug kamen, ki mu je stisnil prst na roki.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ta pa je na revizijo odgovoril in zahteval povrnitev revizijskih stroškov.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi pritožbenega sodišča(1), ki ga je mogoče uveljavljati le zaradi nekaterih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava(2). V reviziji se uveljavlja le razlog zmotne uporabe materialnega prava in je zato revizijsko sodišče pri odločanju v celoti vezano na tisto dejansko stanje, ki predstavlja podlago izpodbijane odločitve pritožbenega sodišča. Zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP pri odločanju o reviziji ni mogoče upoštevati vseh tistih revizijskih navedb, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo navedene dejanske ugotovitve sodišča (kot na primer, da je tožnik sam spodmaknil kamen, ki mu je poškodoval prst ali pa, da razstreljeno kamenje ne potrebuje določenega časa za "ustalitev").

7. Za presojo revidentkine odgovornosti za nastanek tožnikove škode so relevantne naslednje neizpodbojne ugotovitve sodišča:- tožnik je bil poškodovan zato, ker se mu je pri nalaganju kamna na žlico nakladalca v kamnolomu druge toženke, na prst zvalil večji kamen; - kamna, s katerim je bila povzročena škoda, ni sprožil tožnik, temveč je bil njegov premik posledica predhodnega razstreljevanja; - revidentka je tožniku dopuščala oziroma od njega celo pričakovala, da bo pomagal ročno nakladati kamenje.

8. Ob upoštevanju navedenega sklopa relevantnih dejstev, je pravilen tudi materialnopravni zaključek pritožbenega sodišča, da predstavlja ročno nakladanje kamenja zaradi njegove labilnosti po razstreljevanju, nevarno dejavnost in je zato za škodo, ki izvira iz te dejavnosti odgovornost objektivna(3). Zato je nedvomno pravilna tudi odločitev, da za škodo odškodninsko odgovarja upravljalec kamnoloma.

9. Revidentka ni posebej izpodbijala višine prisojene odškodnine. V okviru materialnopravnega preizkusa višine odškodnine revizijsko sodišče zgolj ugotavlja, da je prisojena odškodnina povsem v skladu z določbami 200. člena ZOR.

10. Tožnik je odgovoril na revizijo in je zato upravičen do povrnitve stroškov revizijskega odgovora(4).

.Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj prvi odstavek 170. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Op. št. (4): Primerjaj prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia