Jedro

Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker v tej zadevi odločitev v glavnem postopku prvi nasprotni udeleženki ni ničesar naložila in ni posegla v njen pravni položaj, prva nasprotna udeleženka ni uspela izkazati pravno varovanega interesa za obnovo postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Predlagatelj sam krije stroške svojega revizijskega odgovora.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v glavnem postopku zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja s sklepom s 7. 5. 2003 odločilo, da mora druga nasprotna udeleženka Republika Slovenija vrniti pokojnemu upravičencu več nepremičnin v last in posest, med drugim tudi parc. št. 309/1 in 309/2 k.o. ... Proti temu sklepu se je prva nasprotna udeleženka O. T. pritožila, vendar ni uspela, revizije pa ni vložila. Sodišče prve stopnje je nato s popravnim sklepom s 27. 1. 2005 izrek prejšnjega sklepa oblikovalo tako, da je iz njega izpustilo omenjeni parceli, vendar je predlagatelj s pritožbo uspel. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep razveljavilo (brez vrnitve zadeve v novo sojenje), ker je šlo za vsebinsko spremembo odločitve, kar ne more biti predmet popravnega sklepa. Revizijo prve nasprotne udeleženke proti temu sklepu je revizijsko sodišče s sklepom II Ips 552/2005 s 24. 11. 2005 zavrglo zaradi pomanjkanja njenega pravovarstvenega interesa, ker niti odločitev iz prvega, niti iz popravnega sklepa ni ničesar nalagala revidentki in ni posegala v njen pravni položaj.

2. V nadaljevanju prva nasprotna udeleženka ni uspela niti s svojim prvim predlogom za obnovo postopka, ki je bil zavrnjen na vseh treh stopnjah sojenja, na revizijski s sklepom II Ips 809/2009 z 11. 3. 2010. V vmesnem času je prva nasprotna udeleženka vložila svoj drugi predlog za obnovo postopka, vsaka svoj predlog za obnovo pa sta vložili tudi druga in tretja nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje je vse tri predloge zavrglo, predlog prve nasprotne udeleženke zaradi pomanjkanja pravnega interesa, predloga ostalih dveh pa zato, ker sta obe zamudili objektivni rok za vložitev obnovitvenega predloga. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve in druge nasprotne udeleženke zavrnilo in v tem izpodbijanem delu potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča. 3. Revizijo proti drugostopenjskemu sklepu je vložila le prva nasprotna udeleženka O. T. Uveljavlja revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga tako ugoditev reviziji, da se izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnova postopka ter zadeva vrne v meritorno obravnavanje na prvo stopnjo v fazo dokazovanja, podrejeno pa razveljavitev sklepov obeh sodišč ter vrnitev zadeve za obnovo postopka v novo obravnavanje sodišču prve stopnje. Po povzemanju razlogov izpodbijane odločbe prva nasprotna udeleženka vztraja pri svojem stališču, da je njen pravni interes podan. Opozarja na nepravilnosti v glavnem postopku, ko je bila naložena vrnitev obeh spornih parcel drugi nasprotni udeleženki, čeprav je bila po zemljiškoknjižnih podatkih prava zavezanka prva nasprotna udeleženka. Zato je sodnica v popravnem sklepu pojasnila, da je šlo za pomoto. Prva nasprotna udeleženka omenja napake v kasnejšem zemljiškoknjižnem postopku pri prenosu lastninske pravice na drugo nasprotno udeleženko, nato na upravičenca in še na njegovega pravnega naslednika (sedanjega stranskega intervenienta). Zato je bila vložena izbrisna tožba, s katero sedanja prva nasprotna udeleženka ni uspela, vendar je vložila revizijo. Svoj pravni interes revidentka utemeljuje tudi s pravdo, v kateri predlagatelj od nje terja plačilo uporabnine. Če res ni njenega pravnega interesa v tej zadevi, potem je utemeljen njen ugovor pomanjkanja pasivne legitimacije v omenjeni pravdi. Glede na to so odločilna dejstva zmotno in protispisno ugotovljena, zaradi česar so razlogi izpodbijanega sklepa nerazumljivi oziroma jih ni (na primer o zemljiškoknjižnem stanju v času odločanja na prvi stopnji), pa tudi ne o zmotni uporabi materialnega prava. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi nepriznanja pravnega interesa pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo. Revidentka vztraja še pri stališču, da sta podani enaki procesni kršitvi in zmotna uporaba materialnega prava pri oceni vrste sosporništva, saj so vse tri nasprotne udeleženke v „enotnem nujnem in materialnem sosporništvu“ ter zanje velja institut enotne pravnomočnosti. Omenja še druge okoliščine in dejstva (o nadaljnji prodaji, prekinitvi upravnega postopka, pravdi med kupcem in prodajalcem), ki naj bi tudi utemeljevale pravni interes revidentke.

4. Revizija je bila vročena vsem udeležencem. Predlagatelj je vložil odgovor, v katerem predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da in zakaj prva nasprotna udeleženka nima pravno varovanega interesa za obnovo tega nepravdnega postopka. Odločitev v prejšnjem postopku, ki jo želi prva nasprotna udeleženka v obnovitvenem postopku izpodbiti oziroma doseči njeno razveljavitev, v izpodbijanem delu njej ni ničesar nalagala, pač pa drugi nasprotni udeleženki. Ali z besedami pritožbenega sodišča: prva nasprotna udeleženka ni bila subjekt pravnega razmerja, o katerem je bilo odločeno s prvim sklepom s 7. 5. 2003. V čem naj bi bil njen pravno varovani interes, da se taka odločitev spremeni (njej v škodo?), prva nasprotna udeleženka konkretno ne pojasni. Sklicevanje na druge postopke na pravkar obrazloženo ne vpliva. Kako se bo v njih uporabilo materialno pravo, ni stvar tega nepravdnega postopka, poleg tega pa so se omenjene pravde začele več let kasneje, nekatere pa so tudi že končane (v vmesnem času revidentka ni uspela niti v revizijskem postopku II Ips 323/2009, na katerega se v sedaj obravnavani reviziji sklicuje). Ali je bilo v tem nepravdnem postopku zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja materialno pravo napačno uporabljeno, kot skuša prikazati revidentka, pa v obnovitvenem postopku niti ni mogoče preverjati, ker to ne spada med obnovitvene razloge iz 394. člena ZPP.

7. Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Če pravno varovani interes ni podan, to predstavlja procesno oviro, zaradi katere o zahtevi za sodno varstvo ni mogoče meritorno odločiti. Glede na potek in izid tega nepravdnega postopka bi prva nasprotna udeleženka morala jasno in konkretno utemeljiti svoj formalni in materialni interes za izredno pravno sredstvo, ki naj bi privedlo do drugačne odločitve o glavni stvari, ki pa (tudi) ne bi bila v njeno škodo. Tega ni uspela. Zato lahko revizijsko sodišče samo ugotovi, da je glede formalnega interesa bilo že v sklepu II Ips 552/2005 v zvezi z izpodbijano razveljavitvijo popravnega sklepa opozorjeno, da prva nasprotna udeleženka v pritožbi proti prvemu prvostopenjskemu sklepu ni niti ugovarjala presoji, da sta sporni parceli last druge nasprotne udeleženke, zaradi česar je bila tej udeleženki naložena vrnitev v last in posest. Materialni interes prve nasprotne udeleženke pa za obnovo postopka tudi ni izkazan prav iz razloga, ker prvostopenjski sklep ni posegel v njen materialnopravni položaj.

8. Revizijsko sodišče je v točki 3 te odločbe natančno povzelo, kako revidentka v zvezi z odločitvijo o pravnem interesu uveljavlja procesni kršitvi iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre le za (nepopoln) prepis zakonske določbe brez ustrezne konkretizacije, zaradi česar tako uveljavljanje ne more biti utemeljeno. Revizijske trditve o deljeni pravnomočnosti in vrsti sosporništva merijo na tisti del odločitve pritožbenega sklepa, ki se nanaša na pritožbo druge nasprotne udeleženke in ne revidentke, torej na vprašanje pravočasnosti njenega predloga za obnovo postopka. Glede na opredelitev enotnega sosporništva v 196. členu ZPP je mogoče nasprotne udeleženke v tem nepravdnem postopku opredeliti le za navadne sospornice, saj je odločitev glede vsake od njih lahko (in tudi dejansko je) različna. Zato revidentkina izpeljava o deljeni pravnomočnosti in torej pravočasnosti pritožbe druge nasprotne udeleženke ni upoštevna, pa tudi ne v zvezi s tem vprašanjem uveljavljane procesne kršitve. Takoimenovane druge okoliščine in dejstva o nadaljnjem dogajanju in drugih različnih postopkih, ki jih revidentka omenja na zaključku revizije, niso pravno pomembne.

9. Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) zavrnilo revizijo prve nasprotne udeleženke z njenimi priglašenimi revizijskimi stroški vred. Glede na vsebino revizijskega odgovora je stroške zanj ocenilo kot nepotrebne in zato na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP ter 37. členom ZNP odločilo, da jih predlagatelj krije sam.