Jedro

Ker je bilo istega dne in ob isti uri vloženih več popolnih vlog kot je bilo na voljo razpoložljivih sredstev, je organ prve stopnje pri izbiri štipendistov pravilno uporabil razmejitvena merila, navedena v točki 5 javnega razpisa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (Javni sklad) zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev štipendije za deficitarne poklice, vloženo na podlagi Javnega razpisa za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 (Javni razpis), za izobraževanje po programu mehatronik-operater, v katerega je v šolskem letu 2015/2016 vpisana tožeča stranka v 2. letnik. Ker je organ prve stopnje 11. 9. 2015 ob 9.00 uri prejel več popolnih vlog kot je razpoložljivih sredstev za dodelitev predmetnih štipendij, je organ uporabil razmejitvena merila za izbiro med vlagatelji in je vlogo tožeče stranke zavrnil na podlagi vpisa v 2. letnik izobraževalnega programa. Navedeno odločitev je potrdila tožena stranka z odločbo št. 11007-406/2015-2 z dne 26. 1. 2016. V obrazložitvi navaja, da Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) v 31. členu določa, da se štipendija za deficitarne poklice dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja (2015 – 2019). Politika štipendiranja v točki 5.2 in 5.3 opredeljuje področja in izobraževalne programe, za katere se lahko dodeli štipendija. Nadalje 33. člen ZŠtip-1 določa, da se štipendije za deficitarne poklice dodelijo na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije z odprtim rokom za vložitev vloge. Zakon v četrtem odstavku 5. člena določa, da pri javnem razpisu z odprtim rokom za vložitev vloge prejmejo sredstva vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, po vrstnem redu prispelih popolnih vlog glede na datum in uro vložitve posamezne vloge do porabe sredstev. Če organ istočasno prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega še razpoložljiva sredstva, se za odločitev o štipendistih uporabi razmejitvena merila določena z javnim razpisom, pri čemer se vsako naslednje merilo upošteva le, če vlog ni mogoče razvrstiti po predhodnem merilu. ZŠtip-1 v 4. alinei četrtega odstavka 5. člena določa, da se vloge vlagateljev, vložene po porabi sredstev pred potekom odprtega roka, zavrnejo. Ker je organ prve stopnje 11. 9. 2015 ob 9.00 uri prejel več popolnih vlog kot je razpoložljivih sredstev, je bilo potrebno uporabiti razmejitvena merila za izbiro med temi vlagatelji. Javni razpis v drugem odstavku točke „5 izbirni postopek“ določa tri razmejitvena merila, pri čemer so vsako naslednje merilo upošteva le, če vlog ni mogoče razvrstiti po predhodnem merilu: vpis v nižji letnik izobraževalnega programa, višja povprečna ocena v predhodnem šolskem letu ter višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole, če vlagatelj letos prvič prehaja na srednješolsko izobraževanje, sicer pa višja povprečna ocena strokovnih predmetov. Po prvem razmejitvenem merilu je organ prve stopnje ugotovil, da je med temi vlagatelji 1.418 tistih, ki so vpisani v 1. letnik izobraževanja, kar še vedno presega razpoložljiva sredstva. Med 1418 vlagatelji je organ uporabil drugo razmejitveno merilo in ugotovil, da imajo 1003 vlagatelji povprečno oceno 3,31 ali več, s čimer so presežena razpisana sredstva, zato se za štipendiranje zberejo vsi vlagatelji, vpisani v 1. letnik, ki so v preteklem letu dosegli povprečno oceno 3,32 ali več, s čimer se porabi 1.172.400,00 EUR. Med 26 vlagatelji, ki so vpisani v 1. letnik in dosegajo povprečno oceno 3,31 v preteklem šolskem letu se izberejo še tisti vlagatelji, ki imajo povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole vsaj 4. Glede na navedeno so se vlagateljem, ki so vpisani v 1. letnik in dosegajo povprečno oceno 3,31 v preteklem šolskem letu ter hkrati povprečno oceno 4 pri izbirnih predmetih v zaključnem razredu osnovne šole, dodelila sredstva v celotnem upravičenem znesku. Zavrnjene pa so bile vloge vlagateljev, ki so bile oddane in popolne 11. 9. 2015 ob 9.00 uri, če je vlagatelj vpisan v 2. ali višji letnik oziroma je vpisan v 1. letnik in izkazuje povprečno oceno 3,30 ali manj v preteklem šolskem letu oziroma če je vlagatelj vpisan v 1. letnik in izkazuje povprečno oceno 3,31 in hkrati povprečno oceno izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole 3,99 ali manj. Zavrnjene so bile tudi vloge vlagateljev vložene 11. 9. 2015 ob 9.01 uri ali kasneje ter nepopolne vloge, vložene 11. 9. 2015 ob 9.00 uri, saj bi vloge štele za popolne na datum in uro, ko bi jih vlagatelj dopolnil, torej po porabi sredstev. Organ prve stopnje je na podlagi vloge z vpogledom v uradne evidence ugotovil, da tožeča stranka izpolnjuje splošne pogoje po ZŠtip-1. Da je bila vloga tožeče stranke popolna dne 11. 9. 2015 ob 9.00 uri in da je tožeča stranka vpisana v 2. letnik izobraževalnega programa, zato je bilo glede na vse zgoraj navedeno pravilno odločeno, da se njena vloga zavrne. Pritožbeni organ se ni opredeljeval do vsebin razmejitvenih meril, ker to ni predmet pritožbenega postopka. Razmejitvena merila so v skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZŠtip-1 določijo v javnem razpisu in se uporabijo, če organ istočasno prejme več popolnih vlog, katerih skupna vrednost presega razpoložljiva sredstva. Ker je na Javni razpis ob istem času prispelo več vlog kot je bilo razpoložljivih sredstev, je Javni sklad moral uporabiti razmejitvena merila in sicer po vrstnem redu kot je navedeno v javnem razpisu. Ugotavlja, da je bila odločitev Javnega sklada o zavrnitvi štipendije za deficitarne poklice pravilna in zakonita.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore, da so bila pri dodeljevanju štipendij za deficitarne poklice uporabljena razmejitvena merila, ki jih ZŠtip-1 ne opredeljuje in so vlagatelje postavila v neenakopraven položaj. Meni torej, da je bil Javni razpis v neskladju z Ustavo RS in brez zakonskih podlag, ki urejajo štipendiranje. Da je temu tako kaže tudi dne 5. 2. 2016 prejet Zakon o spremembah in dopolnitvah ZŠtip-1, ki v 31.a členu določno opredeljuje posebne pogoje za štipendijo za deficitarne poklice. Potrebno bi bilo torej slediti namenu štipendiranja deficitarnih poklicev, torej sprejeti vse dijake, ki se izobražujejo v deficitarnih poklicih v šolskem letu 2015/2016. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari ali pa podredno vrne zadevo organu, ki je upravni akt izdal v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka vse tožbene navedbe ter vztraja pri navedbah v obrazložitvi izpodbijanih odločb. Navaja, da ZŠtip-1 v 31. členu določa, da se štipendija za deficitarne poklice dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih opredeljenih v politiki štipendiranja. V skladu s 30. členom ZŠtip-1 je Vlada RS sprejela politiko štipendiranja v kateri je opredelila deficitarna področja oziroma programe, k izobraževanju katerih se spodbuja preko štipendij za deficitarne poklice. Na podlagi 33. člena ZŠTip-1 se štipendije za deficitarne poklice dodelijo na podlagi Javnega razpisa, ki ga objavi Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij z odprtim rokom za vložitev vloge. V skladu s 5. členom ZŠtip-1 v postopku Javnega razpisa z odprtim rokom za vložitev vloge prejmejo sredstva vlagatelji, ki izpolnjujejo pogoje Javnega razpisa, po vrstnem redu prispelih vlog glede na datum in uro vložitve posamezne popolne vloge do porabe sredstev. Če istočasno prispe več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega še razpoložljiva sredstva na Javnem razpisu, se za odločitev o štipendistih med temi vlogami uporabi razmejitvena merila, določena z Javnim razpisom. V skladu z navedeno določbo zakona je Javni razpis določal naslednja razmejitvena merila: vpis v nižji letnik izobraževalnega programa, višja povprečna ocena v predhodnem šolskem letu, višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole oziroma višja povprečna ocena strokovnih predmetov. Tožnikova vloga je bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja prvega merila opredeljenega v točki 5 „izbirni postopek“, ker je v šolskem letu 2015/2016 vpisan v 4. letnik. Takšna razmejitveno merilo je bilo izbrano glede na namen štipendiranja, ki je spodbujanje izobraževanja in doseganje višje izobrazbene ravni štipendistov ali štipendistk ter tudi vzpodbujanje k izobraževanju za deficitarne poklice (2. člen ZŠtip-1). Iz navedenega sledi, da je namen teh štipendij pravzaprav vpis (novih dijakov) na deficitarne programe, kar pa se doseže s štipendiranji nižjih letnikov (na podlagi razmejitvenega merila „vpisa v nižji letnik“ so bili za štipendiranje izbrani zgolj dijaki prvih letnikov), ki se jih na ta način vzpodbudi k vpisu v deficitarne programe. S tem pa je zavrnjen tožbeni očitek, da Javni sklad z uporabo razmejitvenih meril ni sledil namenu štipendiranja deficitarnih poklicev. Glede spremembe ZŠtip-1, ki jo izpostavlja tožeča stranka v tožbi pa tožena stranka pojasnjuje, da je bila sprejeta sprememba zakona zaradi odprave določila o objavi javnega razpisa z odprtim rokom, zaradi katerega je sploh prišlo do situacije, v kateri je bilo treba uporabiti razmejitvena merila. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Med strankama je v danem primeru sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke za dodelitev štipendije za deficitarne poklice na podlagi uporabe razmejitvenih meril določenih v Javnem razpisu, iz razloga, ker je vpisana v 2. letnik izobraževalnega programa mehatronik – operater Šolskega centra Ravne na Koroškem.

6. Štipendije za dijake vključene v srednješolsko izobraževanje ureja ZŠtip-1, ki je uvedel tudi posebno vrsto štipendij – štipendije za deficitarne poklice. Deficitarni poklici so poklici, za katere na trgu dela v Republiki Sloveniji ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev, ki po njih povprašujejo. Namen teh štipendij je torej spodbujanje mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Štipendije za deficitarne poklice ureja ZŠtip-1 v členih 30 do 36. V 30. členu je določeno, da je štipendija za deficitarne poklice namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo na ravneh izobraževanja na področjih opredeljenih v politiki štipendiranja (prvi odstavek). Drugi odstavek citiranega člena določa, da se namen in cilji štipendij za deficitarne poklice opredelijo v politiki štipendiranja, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije za obdobje petih let, v kateri določi zlasti cilje štipendij za deficitarne poklice v Republiki Sloveniji; opredelitev področij, ki se spodbujajo preko politike štipendij za deficitarne poklice, vključno s področji, ki jih kot deficitarna opredelita italijanska ali madžarska narodna skupnost; predviden obseg sredstev za uresničevanje politike štipendij za deficitarne poklice; kazalce spremljanja doseganja ciljev; pričakovane rezultate štipendij za deficitarne poklice ter način in obdobje poročanja o izvajanju štipendiranja. V 31. členu citiranega zakona je določeno, da se štipendija za deficitarne poklice dodeli upravičencu, ki izpolnjuje pogoje iz 11., 12. in 13. člena tega zakona in se izobražuje na ravneh izobraževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja. V skladu s 5. členom ZŠtip-1 se pravica do štipendije dodeljuje na podlagi javnega razpisa. V obravnavni zadevi je tožeča stranka vlogo za dodelitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2015/2016 vložila na podlagi zgoraj navedenega Javnega razpisa, v katerem je bil v točki 8 rok za vložitev vlog določen kot odprti rok, začetek roka za oddajo vlog pa je pričel teči z 11. 9. 2015 ob 9.00 uri zjutraj ter je trajal do porabe sredstev, vendar najdlje do vključno 21. 9. 2015. V četrtem odstavku 5. členu ZŠtip-1 pa je bilo za tak javni razpis (z odprtim rokom za vložitev vloge) med drugim določeno, da se v primeru, če organ istočasno prejme več popolnih vlog in njihova skupna vrednost presega še razpoložljiva sredstva, za odločitev o štipendistih uporabi razmejitvena merila določena z javnim razpisom. Ker je bilo dne 11. 9. 2015 ob 9.00 uri vloženih več popolnih vlog kot je bilo razpoložljivih sredstev je organ prve stopnje pri izbiri štipendistov uporabil razmejitvena merila navedena v točki 5 citiranega Javnega razpisa in sicer vpis v nižji letnik izobraževalnega programa, višja povprečna ocena v predhodnem šolskem letu, višja povprečna ocena izbirnih predmetov v zaključnem razredu osnovne šole, če vlagatelj letos prvič prehaja na srednje šolsko izobraževanje, sicer pa višja povprečna ocena strokovnih predmetov. Iz izčrpnih obrazložitev odločb prve in druge stopnje (na katere se sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1 sklicuje) pa je tudi razvidno, kako je organ uporabil ta razmejitvena merila in utemeljil izpodbijano odločitev. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da zakon dodatnih pogojev za dodelitev štipendije ni določil, in da je te pogoje določil Javni sklad v javnem razpisu.

7. Glede na navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je, glede na veljavno zakonsko ureditev v času odločanja tožene stranke v obravnavanem primeru, izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

8. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.