Jedro

Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih, vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka.

Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo pravdni postopek in tožniku izreklo obveznost tožencu v roku 8 dni plačati pravdne stroške v višini 1.258,32 EUR.

Zoper sklep se po pooblaščeni odvetnici pravočasno pritožuje tožnik, ki opozarja na bistveni kršitvi določb postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče na narok dne 11.4.2012 ni vabilo njegove pooblaščenke. V zapisniku o obravnavi z dne 13.2.2012 je resda navedeno, da je obravnava preložena na 11.4.2012 in da stranke ter pooblaščenci to vzamejo na znanje, odpovedujoč se pisnemu vabilu, vendar odvetnica na tem naroku ni bila prisotna in tega ni mogla vzeti na znanje, zaradi česar bi jo sodišče moralo naknadno vabiti, tako da bi se slednja lahko udeležila preloženega naroka ali zagotovila navzočnost tožnika, ki je prava neuka stranka in ne ve, kaj pomeni neupravičena odsotnost s sodišča. Tožnik in njegov oče kot njegov pooblaščenec sta bila namreč dne 11.4.2012 zadržana. Poleg tega v zapisniku naroka z dne 13.2.2012, ki sta ga podpisala tožnik in njegov oče, ni izrecnega opozorila na posledice izostanka z naroka, prava neuke stranke pa ne more zadeti tako huda sankcija, kot je domneva umika tožbe. Pritožuje se tudi zoper stroškovno odločitev, ker stroški toženca za prihod na tri naroke iz Nemčije in stroški priče za prihod na narok iz Kosova niso izkazani. Toženec ni predložil nobenega dokaza o bivanju v Nemčiji, potrdilo delodajalca, da tam dela od 9.1.2012, pa je bilo pripravljeno zgolj za potrebe tega postopka. Sicer pa je toženec upravičen do brezplačne pravne pomoči in je zato najverjetneje brezposeln, v kar bi se sodišče lahko prepričalo z vpogledom v odločbo BPP, poleg tega je ves čas v Sloveniji, kjer opravlja različna dela. Ob tem ne gre spregledati, da je dne 23.1.2012 priglasil stroške prihoda na narok iz Kosova v višini 100,00 EUR in ne iz Nemčije v višini 200,00 EUR, kot na zadnjem naroku. Tudi priča H.B. se nahaja v Sloveniji in v spisu ni dokazila, da bi se na narok pripeljala s Kosova.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter uveljavlja vračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo četrtega odstavka 282. člena ZPP, ki ureja neizpodbojno domnevo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, če ne pride na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo in niso izpolnjeni pogoji za odločitev glede na stanje spisa (peti odstavek 282. člena ZPP). Taka sankcija pa je lahko izrečena le ob predpostavki, da je bila tožeča stranka pravilno vabljena na poznejši narok in je bila tudi opozorjena na posledice izostanka z naroka (šesti in sedmi odstavek 282. člena ZPP).

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za dne 5.9.2011 in ga naknadno preložilo za nedoločen čas. Nato je narok razpisalo za dne 23.1.2012, ker pa se ga nista udeležila niti tožnik, niti njegova pooblaščena odvetnica, ga je preložilo na dne 13.2.2012 in nanj ponovno vabilo tožnika osebno in njegovo pooblaščenko (vročilnici na l. št. 69 spisa). Naroka tega dne sta se udeležili obe pravdni stranki, pri čemer tožnik osebno in po očetu H.A., ki ga je za zastopanje pooblastil na samem naroku. Zaradi zaslišanja predlaganih prič je sodišče na tem naroku določilo datum naslednjega naroka dne 11.4.2012, kar sta tožnik in njegov oče vzela na znanje, odpovedujoč se posebnemu pisnemu vabilu. Na narok dne 11.4.2012 ni pristopil niti tožnik osebno, niti nobeden od njegovih dveh pooblaščencev.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da na narok dne 11.4.2012 ni bil pravilno vabljen, ker v zvezi s tem ni bil pravilno poučen o posledicah izostanka skladno z določbama šestega in sedmega odstavka 282. člena ZPP v povezavi s četrtim odstavkom istega člena. Iz vabila na narok, razpisanega za dne 13.2.2012 (l. št. 71 in 72 spisa), je sicer razvidno, da sta bila tožnik osebno in njegova pooblaščena odvetnica o teh posledicah pravilno obveščena že v vabilu na predhodni narok, na katerem je sodišče določilo datum novega naroka, vendar odvetnica na ta poznejši narok (11.4.2012) ni bila vabljena, vabilo osebno tožniku pa ne zadošča, saj se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Drži sicer, da je bil na poznejši narok vabljen drug tožnikov pooblaščenec - oče, kar je sicer dopustno, saj v primeru, ko ima stranka več pooblaščencev, zadošča, da se pisanje (v obravnavanem primeru ustno vabilo) vroči enemu izmed njih (drugi odstavek 137. člena ZPP), vendar pa slednji ni bil poučen o posledicah izostanka s tega naroka. Pisno vabilo za predhodni narok dne 13.2.2012 z ustreznimi opozorili mu namreč ni bilo vročeno, na samem naroku pa ga sodišče nanje ni opozorilo.

Ker je sodišče prve stopnje z nepravilnim vabljenjem na narok dne 11.4.2012 tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Višje sodišče v Kopru je pristojno za odločanje o pritožbi v tej zadevi na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 6.7.2012, izdanega na podlagi 105a. člena Zakona o sodiščih, s katerim je bilo odločeno, da se pristojnost za sojenje prenese na Višje sodišče v Kopru.