Up-11/04 - 4

20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 31. avgusta 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 239/02 z dne 21. 10. 2003 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko delovno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika, da se razveljavita sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja zaradi negativne ocene poskusnega dela in posledično, da pritožniku delovno razmerje ni prenehalo in da še traja. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo, Vrhovno sodišče pa njegovo revizijo.

2.Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Graja postopek izvedbe pritožbenega postopka pri delodajalcu, ki po njegovem mnenju vsebinsko ni odločil o njegovem ugovoru in mu tudi ni omogočil, da bi se udeležil seje pritožbene komisije. Na to naj bi opozoril že v tožbi, vendar ne Višje sodišče ne Vrhovno sodišče teh navedb, glede na samo naravo teh postopkovnih kršitev, nista upoštevali, s čimer naj bi mu bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Prav tako se ne strinja z zaključki sodišč, zato zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ustavnemu sodišču zato predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in hkrati priglaša stroške v zvezi z ustavno pritožbo po Odvetniški tarifi.

B.

3.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je izpodbijana sodba tako očitno napačna, da jo je mogoče označiti kot arbitrarno, še zlasti pa naj bi bilo nesprejemljivo stališče sodišča, da je pritožnik opravljal dela delovnega mesta, za katero ni sklenil pogodbe o zaposlitvi. S tem naj bi bila pritožniku kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. V presojo, ali je odločitev sodišča pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu. Zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava.

Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. V okviru postopka z ustavno pritožbo tako ni mogoče upoštevati očitka pritožnika, da je izpodbijana odločitev materialnopravno napačna in da je zato podana kršitev ustavnega procesnega jamstva, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave. Pritožnikove navedbe o arbitrarnosti izpodbijane odločitve pa so pavšalne in jih Ustavno sodišče ni preizkušalo.

4.Kršitev 25. člena Ustave pritožnik sicer uveljavlja v zvezi s pritožbenim postopkom pri delodajalcu (nevabljenje pritožnika na pritožbeno obravnavo, sestava pritožbene komisije in neodločanje o vsebini njegovega ugovora), vendar sta očitka z vidika ustavnopravnega varstva te ustavne pravice v postopku pri delodajalcu nebistvena. V postopku sodnega varstva pravic je sodišče prve stopnje namreč ponovno preizkusilo (procesno in materialno), ali je pritožniku zakonito prenehalo delovno razmerje. Procesnih kršitev, kot jih zatrjuje pritožnik, prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo, kar je tudi obrazložilo. Tudi nadaljnje pritožnikove navedbe, da sta pritožbeno in revizijsko sodišče tudi kršili to ustavno pravico, ker nista upoštevali teh ugovorov po uradni dolžnosti, se izkažejo za neutemeljene. Pritožnik sam namreč navaja, da prvostopenjske sodbe v tem delu s pritožbo ni izpodbijal, Vrhovno sodišče pa je te ugovore, ki jih je pritožnik zopet izpostavil šele v reviziji (ugovor nepravilne sestave pritožbene komisije pa je pritožnik prvič uveljavil šele v reviziji), štelo za novoto.

5.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan