- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 3363/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.3363.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Postopek dopolnitve zemljiške knjigeAli je mogoče začeti postopek dopolnitve zemljiške knjige, če zemljiška parcela ni vpisana in predlagatelj verjetno izkaže lastninsko pravico?
- Upravičenost za vložitev zemljiškoknjižnega predlogaAli sta predlagatelja izkazala upravičenost za vložitev predloga za dopolnitev zemljiške knjige?
- Dokazovanje lastninske praviceKako predlagatelja dokazujeta lastninsko pravico na nevpisani zemljiški parceli?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog udeležencev za dopolnitev zemljiške knjige s parcelo št. 1262/3 k.o. S..
Proti takšni odločitvi sta predlagatelja vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavljata vse formalno opredeljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta obravnavano parcelo kupila pravna prednika predlagateljev in je od leta 1968 uživala. Predlagatelja parcelo uživata od leta 1990 zaradi napake pri parcelaciji, ki je nastala na Geodetski upravi v Kočevju, lastninsko stanje in št. parcele niso bili preneseni na zemljiško knjigo. Menita, da sta aktivno legitimirana, da predlagata ureditev stanja za navedeno parcelo. Sodišče bi moralo pozvati Geodetsko upravo, da ji uradno sporoči, kako je s parcelo. Poleg navedene parcele sta predlagatelja solastnika manjšega kompleksa parcel, ki jih tako kot navedeno parcelo v miru uživata.
Pritožba ni utemeljena.
Po določilu 1. odstavka 229. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se postopek dopolnitve zemljiške knjige začne, če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico. Predlagatelja sta predlogu priložila ustrezno dokumentacijo organa, ki vodi kataster in ki je navedel, da je zemljiška parcela, ki je predmet tega postopka vpisana v kataster in da naj bi najverjetneje nastala iz parcele 1262/2 k.o. S., vendar je to zgolj domneva. Listina o nastanku obravnavane parcele namreč ne obstaja. Predlagatelja kljub dvakratnemu pozivu sodišča nista verjetno izkazala, da imata na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da nista izkazala upravičenosti za vložitev zemljiškoknjižnega predloga (1. odstavek 146. člena ZZK-1) in v skladu s 3. odstavkom 146. člena ZZK-1 zavrglo njun predlog. Predlagatelja ne moreta sanirati svoje procesne neaktivnosti v postopku pred sodiščem prve stopnje z dejanskimi navedbami šele v pritožbenem postopku. Ker predlagatelja nista verjetno izkazala, da imata na nevpisani zemljiški parceli lastninsko pravico in ker tudi nista vpisana v katastru kot njena lastnika, na podlagi česar bi se presumirala verjetna izkazanost njune lastninske pravice (4. odstavek 229. člena ZZK-1), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je njun predlog zavrglo. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).