Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Najemna pogodba dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano dokler se ne dokaže drugače.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan izprazniti in tožeči stranki izročiti v posest stanovanje v II. nadstropju stanovanjske hiše in tožeči stranki povrniti 190.626,00 SIT pravdnih stroškov.
Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtvek; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da se na podlagi čl. 78 ZDEN dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, zapuščina pa preide na dediče prav tako z dnem odločbe o denacionalizaciji. ZDEN odstopa od pravila Zakona o dedovanju. Zapuščinska postopka sta bila prekinjena in dediči še niso znani, temveč so le potencialni dednopravni upravičenci in zaradi tega niso aktivno legitimirani za vložitev tožbe. Pravdno sodišče ne more ugotavljati, kdo so dediči, saj to lahko ugotavlja le zapuščinsko sodišče. Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec nima sklenjene najemne pogodbe. Toženec je na obravnavi pokazal celo original najemne pogodbe, je pa ta okoliščina razvidna tudi iz ostalih listin, ter ima toženec položaj zaščitenega najemnika. Bivši lastnik Občina Center je toženca ves čas štelo kot najemnika, na kar kažejo listine. Okoliščina, da SPL Ljubljana d.d. ne razpolaga z najemno pogodbo, še ne dokazuje, da najemna pogodba ni bila sklenjena. Toženec v pritožbi prilaga zapisnik o točkovanju stanovanja z dne 12.11.1991 in dopis z dne 11.7.1994, poziv za dopolnitev vloge z dne 23.1.1992 dopis z dne 5.2.1992 in dopis z dne 13.6.1994, pa tudi izpoved A. W. dokazuje obstoj najemne pogodbe. Toženec stanovanje uporablja za bivanje in ne atelje, kar bi se lahko ugotovilo z že predlaganim ogledom. To pa so potrdile tudi zaslišane priče. Toženec je tudi predložil najemne pogodbe za atelje.
Pritožba je utemeljena.
Ugovor aktivne legitimacije, ki ga toženec uveljavlja v pritožbi, je neutemeljen. Že v prejšnjem razveljavitvenem sklepu I Cp 1026/98 je pritožbeno sodišče poudarilo, da zapuščina preide na dediče s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji (čl. 78 ZDEN). Čim pa je temu tako so dediči kot v konkretnem primeru aktivno legitimirani za vložitev tožbe, ne glede na to, ali je bil izdan sklep o dedovanju.
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je na sporni najemni pogodbi originalen podpis toženca, podpis pri spremembi EMŠO, ter štampiljki Stanovanjskega podjetja Ljubljana pri spremembi EMŠO in spodaj pri podpisu, je sporna pogodba veljavna, dokler se ne dokaže drugače, saj je bilo Stanovanjsko podjetje Ljubljana pooblaščeno za sklepanje najemnih pogodb. Dokazno breme, da najemna pogodba ni veljavna, je na tožeči stranki in ne na sodišču. Tožeča stranka v dosedanjem postopku te okoliščine ni dokazala, razen sklicujoč se na dopis takratne Občine Ljubljana Center z dne 29.6.1994 (priloga A5), ki pa je v nasprotju z ostalimi listinami, zlasti glede na dopis iste občine tožencu z dne 11.7.1994 in drugimi listinami, na katere se toženec sklicuje v pritožbi in ki kažejo na to, da so zaključki sodišča prve stopnje napačni in v nasprotju z listinami.
Že iz teh razlogov je bilo utemeljeni pritožbi toženca ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 370 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje izhajati, da listina dokazuje tisto, kar je v njej zapisano, dokler se ne dokaže nasprotno. Dokazno breme o neobstoju najemne pogodbe je na tožeči stranki, poleg tega pa bo moralo sodišče prve stopnje oceniti tudi ostale listinske dokaze, na katere se sklicuje toženec v pritožbi. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.
Določbe ZPP/77 so uporabljene na podlagi določbe prvega odstavka čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS 26/99).