Jedro

Če je stranki prisojeno nekaj, kar ni zahtevala, to vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Za uskladitev interesov med strankama, na eni strani, interesa napeljave električnega kabla, na drugi strani lastnika nepremičnine, preko katere naj bi vodi potekali, je predviden nepravdni postopek - postopek za dovolitev nujne poti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se u g o d i , sodba prve stopnje se r a z v e l j a v i in se v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvo sodišče ugotovilo obstoj služnostne pravice napeljave in vzdrževanja daljnovoda 2 x 110 kV Pekre-Laško na parcelni številki A k.o. Preloge v breme vsakokratnega lastnika te nepremičnine v obsegu, kot je razviden iz kopije katastrskega načrta, ki je sestavni del izpodbijane sodbe.

Zoper takšno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka.

Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev z vrnitvijo v ponovno sojenje oziroma spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V pritožbi navaja,da tožena stranka ne nasprotuje prvostopnemu zaključku, da je tožeča stranka služnostno pravico vzdrževanja obstoječega daljnovoda priposestvovala. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka vidi v tem, da je prvo sodišče odločilo glede daljnovoda Pekre - Laško, namesto glede vtoževanega daljnovoda Slovenske Konjice - Selce. Tak tožbeni zahtevek bi tožena stranka pripoznala, zato sodišče prve stopnje ne more samo popravljati "pomot" v tožbenem zahtevku. Tožeča stranka skuša od lastnikov pridobiti soglasje za izgradnjo daljnovoda Slovenske Konjice - Selce, zato ugotavljanje obstoječega stanja ni v nikakršni povezavi z izgradnjo novega daljnovoda, za katerega bi moral investitor pridobiti zemljišča in služnostno pravico na njih za novo traso.

Tožeča stranka pritožbenega odgovora ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevanih (2. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 254. člena ZPP v pravdi ni bilo.

Tožena stranka uveljavlja kršitev določb ZPP zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka pred sodiščem prve stopnje (1. odstavek 2. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. člena istega zakona), ker prvo sodišče ni odločilo o zahtevku, kakor ga je v tožbi postavila tožeča stranka.

Z določbo 1. odstavka 2. člena ZPP, po kateri v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov, je uzakonjeno temeljno načelo civilnopravdnega postopka - načelo dispozitivnosti. To načelo pomeni, da se začne postopek le na zahtevo stranke, da postopek vzdržujejo v teku le stranke, da imajo stranke pravico razpolaganja z zahtevkom, da je sodišče vezano le na tisto procesno gradivo, ki ga predložijo stranke in tudi na tisti zahtevek, kot ga uveljavljajo stranke. V tožbi mora torej tožnik navesti, kaj zahteva. S to zahtevo je sodišču začrtan program obravnave in odločbe, toženec pa ve, zoper kaj se mora braniti. Če sodišče zahtevku ugodi, sme stranki prisoditi le to, kar je zahtevala, ne pa več ali kaj drugega.

S tožbenim zahtevkom je bila zahtevana ugotovitev obstoja služnostne pravice napeljave in vzdrževanja vodnikov v korist vsakokratnega upravljalca daljnovoda 2 x 110 kV Slovenske Konjice - Selce, razsojeno pa je bilo o obstoju enake pravice na daljnovodu 2 x 110 kV Pekre - Laško. Ker je prvo sodišče tožeči stranki prisodilo nekaj, česar ni zahtevala, je to moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe, saj sodišče ni odločilo v mejah postavljenega zahtevka. Zato je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka in je potrebno sodbo prve stopnje v celoti razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje (1. odstavek 369. člena ZPP).

V ponovnem sojenju bo moralo prvo sodišče odločiti o postavljenem zahtevku. Pri tem velja opozoriti, da stranka sicer lahko navede pravno podlago svojega zahtevka, vendar je sodišče tisto, ki je dolžno presojati dejansko stanje z vseh možnih pravnih vidikov. Zato bo potrebno temeljito proučiti naslednja dejstva, s katerimi tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek.

Iz tožbenega temelja tako izhaja, da bo tožeča stranka rekonstruirala stari daljnovod 2 x 110 kW Pekre - Laško in ga nadomestila z novim daljnovodom 2 x 110 kW Slovenske Konjice - Selce. Tožeča stranka trdi, da je v breme spornega zemljišča, katerega lastnika sta toženca, priposestvovala služnostno pravico napeljave in vzdrževanja vodnikov. Zato zahteva ugotovitev obstoja stvarne služnosti v korist vsakokratnega upravljalca novega daljnovoda. Na ta način hoče v postopku pridobitve lokacijskega in gradbenega dovoljenja dokazati, da razpolaga z zemljiščem. Tožena stranka služnostni pravici vzdrževanja vodnikov (ne tudi napeljave, katera niti ni mogla biti priposestvovana) na starem daljnovodu ne oporeka. Protivi pa se postavitvi novega daljnovoda z novimi stojnimi mesti, ki bodo toženo stranko bolj motili.

Tožeča stranka je sicer res postavila zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, kar pa sploh ni predmet spora. V obravnavani zadevi je sporna napeljava električnega kabla preko zemljišča toženih strank, ki pa za napeljavo ne dasta soglasja. Materialnopravno izhodišče za obravnavanje spornega pravnega razmerja med pravdnima strankama je določba 149. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP), po katerem se pravila o nujnih poteh (140. do 149. člen ZNP) uporabljajo tudi za izgradnjo in postavitev komunalnih in drugih objektov in naprav ter priključkov na te objekte in naprave za objekte, za katere je izdano predpisano dovoljenje. V danem primeru si nasproti namreč stojita dva interesa. Na eni strani je interes tožeče stranke kot upravljalca daljnovoda, da se omogoči gospodarno izkoriščanje komunalnih vodov, kar ni le v njenem, temveč tudi v širšem družbenem interesu. Na drugi strani pa je interes tožene stranke kot lastnika nepremičnine, preko katere naj bi vodi potekali, kot taki omejevali lastninsko pravico, povzročali motnje in škodo. Za uskladitev teh dveh interesov je zakonodajalec predvidel nepravdni postopek, v okviru katerega se seveda odloča tudi o ustreznem denarnem nadomestilu za prikrajšanca. Tožeča stranka pa nadalje z ugotovitvijo vtoževane pravice niti ne bi dosegla pravnega interesa, zaradi katerega je predmetno tožbo vložila. Morebitna ugotovitev stvarne pravice namreč ne bi predstavljala dokazila o pridobljeni pravici razpolaganja s spornim zemljiščem, saj za posege, ki so širši od nesporne služnosti vzdrževanja obstoječih vodnikov, še vedno ne bi imela soglasja tožencev.

Že citirani 149. člen ZNP sicer določa, da se v nepravdnem postopku odloča le v primeru, v kolikor je za dela izdano predpisano dovoljenje. Za sama dela je tožeča stranka pridobila že vse potrebne projekte, soglasja in dokazila. Dovoljenje za rekonstrukcijo pa bo pridobila šele po predložitvi dokazil o pravici gradnje na spornih zemljiščih. Zato je potrebno šteti, da se pravila o dovolitvi nujne poti uporabljajo tudi v primerih kot je ta, ko se brez soglasja prizadete stranke ne da dobiti predpisanega dovoljenja.

V kolikor bo torej prvostopno sodišče v ponovnem sojenju ugotovilo, da bi bilo potrebno opraviti postopek po pravilih nepravdnega postopka, bo moralo ravnati v skladu z določbo 19. člena ZPP.

O stroških, ki so toženima strankama nastali z vložitvijo tega pravnega sredstva, bo odločilo sodišče z odločbo, s katero bo dokončno uredilo pravno razmerje med sedanjima pravdnima strankama (3. odstavek 166. člena ZPP).