Jedro

Pri odločanju o vprašanju obveznosti plačevanja prispevkov in davkov od nadomestila iz naslova konkurenčne klavzule gre (verjetno in glede na navedbe pritožbe) za neenotno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati za obdobje od 16.11.2004 do marca 2006 razliko v nadomestilu zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska dalje in mu plačati odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s sklepom pa revizije zoper sodbo ni dopustilo.

Zoper sklep o nedopustitvi revizije je vložena pritožba, ker tožena stranka meni, da odločitev sodišča v obravnavani zadevi odstopa od sodne prakse sodišča druge stopnje. To sodišče je v sodbi opr. št. Pdp 1397/2006 z dne 1.6.2007 potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna izplačati tožniku denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule po predhodnem obračunu davka in prispevkov (sicer od dogovorjenih 70 % njegove zadnje osnovne plače). Čeprav ne gre za povsem identičen primer, je za primerjavo bistvena samo odločitev o tem, ali je od dogovorjenega nadomestila za konkurenčno klavzulo treba plačati davke in prispevke ali ne. In glede tega vprašanja je primerjana odločba VDSS jasna. Tožena stranka ni našla ustrezne odločitve VSRS v zvezi s spornim vprašanjem, zato je predlagala, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, in revizija dovoli. Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

Tožnik je prerekal pritožbene navedbe tožene stranke in predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Pritožba pokaže in ponudi dokaze, da gre za pri odločanju glede vprašanja, kako se plačujejo nadomestila iz naslova konkurenčne klavzule, ki so dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi v odstotku od osnovne plače, v bruto ali v neto znesku (verjetno in glede na navedbe) za neenotno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, saj sta obravnavana odločba in odločba pod opr. št. Pdp 1397/2006 z dne 1.6.2007 glede obveznosti plačevanja prispevkov in davkov različni. V obravnavani sodbi (opr. št. Pdp 648/2007 z dne 21.2.2008) je pritožbeno sodišče zavzelo stališče, da v primeru, če je dogovorjeno nadomestilo iz naslova konkurenčne klavzule v višini tretjine njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, ni potrebno obračunati in plačati prispevkov in davkov. V zadevi Pdp 1397 pa je sodišče ob dogovorjenem nadomestilu v višini 70 % osnovne plače odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati nadomestilo po predhodnem obračunu in plačilu davkov in prispevkov. Ker tožena stranka tudi pravilno navaja, da Vrhovno sodišče o podobnem vprašanju še ni odločalo, je Vrhovno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in dopustilo revizijo, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP.

Na podlagi take odločitve ima tožena stranka pravico do vložitve revizije v skladu s 5. točko 31. člena ZDSS-1. Na podlagi 4. odstavka 32. člena ZDSS-1 ji začne teči rok za vložitev revizije z vročitvijo tega sklepa.