Jedro

Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog A. A. za ustavitev izvršbe na nepremičnine z dne 11. 3. 2022 zavrže. II. Upnik in pritožnika krijejo sami vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. (v nadaljevanju: predlagatelj) z dne 11. 3. 2022 za ustavitev izvršbe na nepremičnine.

2. Zoper takšen sklep sta se po svojih pooblaščencih iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila predlagatelj in dolžnica. V vsebinsko enakih pritožbah sta izpostavila, da lahko imetnik zemljiškega pisma najkasneje do izvedbe razdelitvenega naroka z ustreznimi trditvami in dokazi izpodbije domnevo iz četrtega odstavka 172.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), tj. da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga. Prav to pa je imetnik zemljiškega pisma v obravnavani zadevi storil. Upravičeni imetnik zemljiškega pisma je tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja. Pravico do papirja pridobi na podlagi izročitve in jo izkazuje s svojo posestjo. Ker je zemljiško pismo ordrski vrednostni papir, pravico iz papirja dokazuje z nepretrgano vrsto indosamentov. Menila sta, da bi sodišče prve stopnje, potem ko je predlagatelj sodišču predložil kopijo zemljiškega pisma, ki ga je na osnovi indosamenta od ustanoviteljice zemljiškega dolga prejel 10. 11. 2012, po pozivu sodišča z dne 21. 3. 2022 pa sodišču predložil še indosament in pogodbo z dne 4. 5. 2008, s predlogom za ustavitev postopka moralo postopati kot z nepopolno vlogo skladno z določbami 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagatelja pozvati k predložitvi izvirnika zemljiškega pisma. Zgolj obstoj formalne pomanjkljivosti, kot je izostanek zemljiškega pisma v izvirniku, čeprav je sodišče seznanjeno z njegovo kopijo, ne sme imeti za posledico končne odločitve, ki bo temeljila na nepravilno ugotovljeni materialni resnici in nepopolno raziskanem dejanskem stanju, nenazadnje pa še na za odločanje o predlogu za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ nerelevantni pravni podlagi. Sodišču prve stopnje sta nadalje očitala, da svoje odločitve tudi ni ustrezno obrazložilo, saj je zgolj prepisalo določbo 172.a člena ZIZ, ki za odločanje o predlogu za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ ni relevantna, in odločitev oprlo na ugotovitev, da predlagatelj ni predložil izvirnika zemljiškega pisma. Sklicevala sta se na sklep VSM I Ip 1070/2015 z dne 13. 4. 2016, povzela vsebino 12. in 13. točke njegove obrazložitve in navedla, da se, enako kot sodišče v citirani zadevi, tudi v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja, ali je bilo zemljiško pismo na predlagatelja veljavno preneseno. Nadalje sta se sklicevala, da sodišče prve stopnje tudi ni opravilo presoje v zvezi z utemeljenostjo predloga za ustavitev postopka, saj se ni opredelilo do vprašanja, ali je imetnik zemljiškega pisma upravičen zahtevati ustavitev nepremičninske izvršbe iz razloga, da vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Sodišču druge stopnje sta predlagala, da pritožbama ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v novo odločanje.

3. Upnik je v odgovorih na pritožbi tema nasprotoval in predlagal njuno zavrnitev s stroškovno posledico. Kot neupoštevne je označil pritožbene navedbe o tem, da naj bi predlagatelj imel status osebe, ki je pravno veljavno izpodbila domnevo iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ. Predlagatelj je namreč izvirnik zemljiškega pisma sodišču izročil šele 26. 4. 2022, tj. po izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar pred 26. 4. 2022 zatrjevanega statusa ni imel. Dejstvo, da je 26. 4. 2022 predložil izvirnik zemljiškega pisma, ne more izpodbiti utemeljenega zaključka sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni zadostil zakonskim pogojem iz 172.a člena ZIZ in da ga, ker ni predložil izvirnika zemljiškega pisma, ni mogoče šteti za upravičenega zakonitega imetnika zemljiškega pisma in tudi ne za upravičenega predlagatelja ustavitve izvršilnega postopka iz 180. člena ZIZ. Za primer, da sodišče takšnega razlogovanja ne bi sprejelo, pa se je upnik skliceval in v odgovorih na pritožbi povzel svoje trditve iz izjave, vložene 24. 3. 2022, o fiktivnosti zadevnega zemljiškega dolga.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZIZ lahko vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Procesno upravičenje za vložitev predloga za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ ima torej zgolj tisti, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine za nepremičnino, prodano v postopku izvršbe. Do plačila v okviru izvršbe na nepremičnine (in s tem tudi do vložitve predloga za ustavitev izvršbe pod pogoji iz 180. člena ZIZ1) je upravičen tudi upnik zemljiškega dolga, ki ni predlagal izvršbe,2 ki pa mora status upnika zemljiškega dolga predhodno izkazati v skladu z določbami 172.a člena ZIZ. Zaradi narave zemljiškega dolga namreč zgolj na podlagi vknjižbe zemljiškega dolga v zemljiški knjigi upnik zemljiškega dolga sodišču ni znan.3

6. Predlagatelj je svoje upravičenje predlagati ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ utemeljeval na imetništvu zemljiškega pisma, katerega upravičeni imetnik je upravičen do plačila zemljiškega dolga, ki je v prvem vrstnem redu vknjižen pri dolžnici lastnih deležih na nepremičninah, na katere se vodi izvršba. Pri tem pa sodišču prve stopnje do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil izvirnika zemljiškega pisma, ampak le njegovo kopijo.

7. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine oprlo na zaključek, da predlagatelj s predložitvijo zgolj kopije zemljiškega pisma ni izkazal, da je upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma, zaradi česar ni upravičen predlagati ustavitve izvršbe po 180. členu ZIZ. Pritožbi ne izpodbijata, ampak v svoji obrazložitvi kot pravilna izrecno povzemata naslednja stališča, na katera je sodišče prve stopnje oprlo takšen zaključek in s katerimi soglaša tudi sodišče druge stopnje, in sicer: (1) da lahko ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ predlaga le upravičeni zakoniti imetnik zemljiškega pisma; (2) da je upravičeni imetnik zemljiškega pisma tisti, ki ima pravico do papirja in pravico iz papirja; (3) da imetnik pravico iz papirja dokazuje z zakonitostjo prenosa, to pa z nepretrgano vrsto indosamentov; (4) da imetnik pravico do papirja pridobi na podlagi tradicije (izročitve) in jo izkazuje s posestjo vrednostnega papirja.4

8. Prav zaradi zahteve, da imetnik pravico do papirja (zemljiškega pisma) izkaže z njegovo posestjo, je, kot je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, za izkaz pravice do poplačila zemljiškega dolga in na to vezano procesno upravičenje za vložitev predloga po 180. členu ZIZ potrebna predložitev izvirnika zemljiškega pisma. Prav tako pa lahko le s predložitvijo izvirnika pisma njegov imetnik izpodbije domnevo iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ,5 ki je v obravnavani zadevi nastopila, ker imetnik zemljiškega pisma v roku treh mesecev od objave oklica sodišču ni predložil izvirnika zemljiškega pisma in sporočil svojih identifikacijskih podatkov. Zmotno je zato stališče pritožnikov, da v ta namen zadošča že predložitev kopije zemljiškega pisma.

9. Zemljiško pismo je vrednostni papir po odredbi (drugi odstavek 196. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ6) in je zanj treba upoštevati splošna pravila za vrednostne papirje, urejena v Obligacijskem zakoniku - (OZ).7 Terjatev iz vrednostnega papirja je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku (prvi odstavek 216. člena OZ), ki lahko izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja zahteva le proti predložitvi vrednostnega papirja (217. člen OZ). Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je tisti, na katerega se vrednostni papir glasi, oziroma tisti, na katerega je bil pravilno prenesen (tretji odstavek 216. člena OZ). Vrednostni papir po odredbi se prenaša z indosamentom (220. člen OZ) kot razpolagalnopravnim poslom in z izročitvijo papirja samega.8 Zadnji indosatar svojo pravico iz vrednostnega papirja dokazuje z nepretrgano vrsto indosamentov (225. člen OZ). Pri uveljavljanju pravice iz vrednostnega papirja je po 217. členu OZ poudarjena tako inkorporacija pravice v papirju kot tudi prezentacija papirja samega. Prezentacija je izrecno predpisana tudi za uveljavitev pravice iz zemljiškega pisma.9 V prvem odstavku 199. člena SPZ je namreč določeno, da mora lastnik obremenjene nepremičnine zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti plačati upravičenemu imetniku zemljiškega pisma, torej tistemu, ki s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma izkaže tako dejansko imetništvo (posest) zemljiškega pisma kot tudi zakonitost takšnega imetništva. Kot prvi imetnik zemljiškega pisma se že na podlagi določbe drugega odstavka 196. člena SPZ šteje ustanovitelj zemljiškega dolga, nadaljnji imetniki zemljiškega pisma pa zakonitost svojega imetništva dokazujejo z nepretrgano vrsto indosamentov (225. člen OZ).

10. Na takšni ureditvi zemljiškega pisma kot prezentacijskega vrednostnega papirja temelji tudi zahteva iz 172.a člena ZIZ, da se imetnik zemljiškega pisma v roku treh mesecev od objave oklica10 izkaže s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma sodišču, in domneva, da se sicer šteje, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga.11 Posledično pa je tudi navedeno domnevo mogoče izpodbiti le s predložitvijo izvirnika zemljiškega pisma.12

11. Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.13 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ in so v tej zvezi podani očitki zmotne uporabe materialnega prava neutemeljeni.

12. Prav tako je neutemeljena pritožbena graja glede nezadostne obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč, ob ugotovitvi za odločitev ključnega dejstva, da predlagatelj ni predložil izvirnika zemljiškega pisma, določno, jasno in razumljivo navedlo razloge za svojo odločitev, tako da je v celoti omogočen njen preizkus.

13. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje z vlogo predlagatelja, ker ji ni bil predložen izvirnik zemljiškega pisma, ravnati kot z nepopolno vlogo in predlagatelja pozvati k njeni dopolnitvi. Vloga je namreč vsebovala vse, kar je bilo potrebno, da se lahko obravnava, vključno z navedbo dejstev, na katera je predlagatelj opiral svoj predlog za ustavitev izvršbe na nepremičnine, in dokazov14 v zvezi s tem (četrti odstavek 105. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje v določbi prvega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zato ni imelo podlage, da bi predlagatelja pozvalo k dopolnitvi vloge. Res pa je, da v spis predloženi dokazi (kopija zemljiškega pisma), niso zadoščali za izkaz procesnega upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe po 180. členu ZIZ, zaradi česar že iz tega razloga predlogu ni bilo mogoče ugoditi.

14. Ker predlagatelj ni izkazal že temeljne predpostavke za vsebinsko obravnavo vloženega predloga (tj. procesne legitimacije za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ), se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali vrednost nepremičnin niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Tudi pritožbena graja v tej smeri je zato neutemeljena.

15. Je pa sodišče prve stopnje sprejelo zmotno odločitev, ko je predlog za ustavitev izvršbe na nepremičnine zavrnilo. Ker predlagatelj ni izkazal procesnega upravičenja za vložitev predloga po 180. členu ZIZ, namreč ni pogojev za sprejem vsebinske odločitve o (ne)utemeljenosti predloga, ampak je treba takšen predlog, vložen po osebi, ki ni imela te pravice, kot nedovoljen zavreči. Sodišče druge stopnje je zato v tem smislu pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obravnavani predlog zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Čeprav sta pritožnika s pritožbo formalno uspela, sprememba odločitve o zavrnitvi predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine v odločitev o zavrženju tega predloga ne pomeni njunega uspeha v postopku odločanja o predlogu, prav tako pa tudi ne gre za stroške, ki bi jima jih upnik neutemeljeno povzročil. Svoje pritožbene stroške morata zato kriti sama (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

17. Prav tako mora svoje pritožbene stroške sam kriti upnik. Z vloženima odgovoroma na pritožbi, v katerih je v bistvenem izrazil strinjanje s stališči sodišča prve stopnje in povzel svoje navedbe iz vloge z dne 24. 3. 2022, namreč ni prispeval k odločitvi o pritožbi, zaradi česar njegovih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako tudi VSM sklep I Ip 1070/2015 z dne 13. 4. 2016. 2 172. člen ZIZ, 2. točka 196. člena ZIZ, 198. člen ZIZ. 3 Vknjiženi zemljiški dolg učinkuje v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma – drugi odstavek 20. člena Zakona o zemljiški knjigi -ZZK-1 (Ur. l. RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L in 16/19 – ZNP-1) v zvezi s 35. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1E (Ur. l. RS, št. 121/21). 4 Tako tudi Renato Vrenčur v Miha Juhart in drugi (ur.), Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004 (v nadaljevanju: SPZ s komentarjem), str. 826. 5 Tj. da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga. 6 Določbe 192. do 200. člena SPZ (Ur. l. RS, št. 87/02) se uporabljajo na podlagi 5. člena Zakona o spremembah Stvarnopravnega zakonika - SPZ-A (Ur. l. RS, št. 91/13). 7 Renato Vrenčur v SPZ s komentarjem, str. 819-820; Renato Vrenčur, Zemljiško pismo, Pravna praksa št. 15-16/2004, str. 29-34. 8 Prav tam. 9 Prav tam; glej tudi Renato Vrenčur v SPZ s komentarjem, str. 820-824. 10 Prvi, drugi, tretji in peti odstavek 172.a člena ZIZ. 11 Četrti odstavek 172.a člena ZIZ. 12 Ker je zemljiško pismo prezentacijski vrednostni papir, je šele v primeru, da je predložen izvirnik zemljiškega pisma in s tem izkazana pravica do papirja, relevantna nadaljnja presoja zakonitosti imetništva zemljiškega pisma. Ker predlagatelj v obravnavani zadevi do izdaje izpodbijanega sklepa ni predložil izvirnika zemljiškega pisma, presoja zakonitosti prenosa za odločitev o predlogu ni bila potrebna. Gre za drugačno dejansko stanje kot v zadevi VSM I Ip 1070/2015 z dne 13. 4. 2016, na katero se sklicujeta pritožnika, v kateri je imetnica zemljiškega pisma to predložila, v sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje njenemu predlogu za ustavitev izvršbe ugodilo, pa je izostala presoja, ali je bilo zemljiško pismo na imetnico pravilno preneseno, kar je bilo tudi razlog za razveljavitev sklepa. 13 Iz podatkov spisa izhaja, da je predlagatelj izvirnik zemljiškega pisma sodišču predložil šele 26. 4. 2022, tj. po izdaji izpodbijanega sklepa. 14 Predlagatelj je kot dokaz navedel „Zemljiško pismo z dne 10. 10. 2012 – že v spisu“, z istega dne vloženo vlogo „Priglasitev zemljiškega pisma“ pa je v spis vložil kopijo zemljiškega pisma.