Jedro

V izvršbi mora upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre za določbo, ki sledi načelu krivde. Kot neutemeljeno povzročene je mogoče šteti tiste stroške, ki tretjemu nastanejo, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti.

Stroški lahko tretjemu nastanejo tudi, če je izvršitelj storil nepravilnost pri opravljanju izvršbe, na primer, če je zarubil stvar, ki je po ZIZ oziroma Pravilniku ne bi smel zarubiti, upnik pa je vztrajal pri izvršbi kljub temu, da je za storjeno nepravilnost vedel ali bi vsaj moral vedeti. Pri tem je treba upoštevati, da mora izvršitelj sicer res opravljati izvršilna dejanja samostojno in skladno z veljavnimi predpisi, kar pa ne pomeni, da upnik v nobenem primeru na to ne more imeti vpliva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (prvi odstavek I. točke izreka, prvi odstavek II. točke izreka ter prvi odstavek IV. točke izreka) potrdi.

II.Upnika krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikoma naložilo, da morata tretjemu A. A.v roku 8 dni povrniti 205,33 EUR stroškov zahteve za odpravo nepravilnosti z dne 6. 2. 2025, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek I. točke izreka), v presežku je zahtevek tretjega z dne 6. 2. 2025 glede stroškov sestave zahteve za odpravo nepravilnosti zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), dalje je upnikoma naložilo, da morata tretjemu A. A. v roku 8 dni povrniti 231,73 EUR stroškov postopka o pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2025, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek II. točke izreka), v presežku je zahtevek tretjega z dne 22. 5. 2025 glede stroškov postopka o pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2025 zavrnilo (drugi odstavek II. točke izreka), sklenilo, da upnika sama nosita svoje stroške postopka o pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2025 (III. točka izreka), ter upnikoma naložilo, da morata tretjemu A. A. v roku 8 dni povrniti 37,33 EUR stroškov vloge z dne 15. 12. 2025, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek IV. točke izreka), ter v presežku zahtevek tretjega z dne 15. 12. 2025 glede stroškov sestave vloge zavrnilo (drugi odstavek IV. točke izreka).

2.Upnika sta zoper I., II. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa vložila pravočasno pritožbo. Uveljavljata pritožbena razloga zmotne oziroma neopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da tretji sam nosi stroške sestave zahteve za odpravo nepravilnosti, stroške postopka o pritožbi zoper sklep z dne 15. 5. 2025 in stroške vloge z dne 15. 12. 2025, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navajata, da je napačno in pravno nevzdržno sodišča prve stopnje, da naj bi upnika tretjemu stroške povzročila neutemeljeno, češ da sta imela možnost vplivati na rubež in potek nadaljnje premičninske izvršbe. Izpodbijani sklep je posledično nepravilen, saj je sodišče zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje - glede na to, da je napačno ugotovilo, da sta imela upnika možnost vplivati na potek premičninske izvršbe (čeprav to ne drži) - zaradi česar je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 340. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Posledično pa je sodišče tudi napačno uporabilo določbo šestega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), kar pomeni, da je izpodbijani sklep obremenjen tudi s kršitvijo po 341. členu ZPP.

3.Upnika izpostavljata, da na sam potek premičninske izvršbe v zvezi z rubežem konja B. kot stranka izvršilnega postopka nista imela nikakršnega vpliva. Izvršitelj namreč svojo službo opravlja samostojno (280. člen ZIZ), pri čemer je jasno, da glede načina svojega dela ni vezan na navodila upnika (smiselno tudi VSC sklep II Ip 141/2018). Poleg tega mora izvršitelj pri opravljanju svojega dela spoštovati veljavno zakonodajo Republike Slovenije, ki med drugim vključuje tudi določbe ZIZ in Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik). Dejstvo je, da izvršitelj v konkretnem primeru ne bi smel zarubiti konja B., saj za rubež konja ni pridobil privolitve A. A., ki se je na kraju opravljanja izvršbe identificiral kot tretji udeleženec. Posledično je jasno, da je izvršitelj ravnal v nasprotju z določbo drugega odstavka 83. člena ZIZ ter prvim odstavkom 74. člena Pravilnika. Nenazadnje je to ugotovilo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu z dne 17. 9. 2025. Zaradi tovrstnega nepravilnega izvajanja izvršilnih dejanj sta upnika na naslovno sodišče podala tudi predlog za zamenjavo predmetnega izvršitelja. Drži sicer, da sta bila upnika seznanjena z namero oprave spornega rubeža in bi mu lahko prisostvovala. Vendar pa kljub seznanjenosti upnikov z nameravanim rubežem in možnostjo udeležbe to ne spremeni dejstva, da je ravno izvršitelj tisti, ki je ravnal v nasprotju z določbami relevantane zakonodaje in povzročil nastalo situacijo - tj. stroške tretjega, ki jih je slednji utrpel z zahtevo za odpravo nepravilnosti z dne 6. 2. 2025, pritožbo zoper sklep z dne 15. 5. 2025 ter vloge z dne 15. 12. 2025. Tudi v primeru, če bi bila upnika prisotna pri rubežu, na pravilnost izvedbe rubeža ne bi imela nikakršnega vpliva, saj gre za dejanje, ki bi ga izvršitelj opravil samostojno. Še več, tudi če bi upnika izvršitelju dala navodilo za rubež konja, ki bi bilo v nasprotju z ZIZ in Pravilnikom, bi bil za tovrstno nezakonito ravnanje odgovoren izključno izvršitelj, ne pa upnika kot stranka postopka. Izvršitelj mora namreč kot strokovno usposobljen organ za izvedbo izvršilnih dejanj, ki jih opravlja v okviru javne službe, spoštovati določbe relevantne zakonodaje in skrbeti, da so posamezna izvršilna dejanja opravljena zakonito in strokovno - ne glede na navodila stranke postopka. Upnikoma tako v nobenem primeru ni mogoče očitati, da bi morala organizirati zakonit rubež, saj je za to pristojen izključno izvršitelj. Nenazadnje niti dejstvo, da sta bila upnika seznanjena z rubežnim in cenilnim zapisnikom ter izjavo tretjega, ne pomeni, da bi upnika lahko vplivala na potek premičninske izvršbe. Sodišče je namreč pri tem spregledalo, da tretji v okviru predmetnega rubeža svoje (domnevne) lastninske pravice na konju B. ni z ničemer izkazal. Zgolj izjava tretjega v rubežnem in cenilnem zapisniku namreč še ne pomeni, da je tretji tudi dejanski lastnik določene premičnine. Ugotovitev lastništva je predmet ločenega pravdnega postopka, ne pa izvršilnega postopka, v katerem se ne ugotavlja obstoja stvarnopravnih pravic. Ker v konkretnem primeru lastninska pravica tretjega na konju B. še vedno ni pravnomočno ugotovljena, upnika predlagata sodišču, da izda napotitveni sklep, s katerim bo tretjega napotilo na pravdo, v kateri bo izkazoval svojo (domnevno) lastninsko pravico na konju B. Na podlagi navedenega je jasno, da je napačna ocena sodišča, da bi upnika lahko vplivala na potek premičninske izvršbe. Posledično je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 340. členu ZPP. Ker je sodišče v izpodbijanem sklepu napačno ugotovilo, da bi upnika lahko vplivala na potek premičninske izvršbe (čeprav to ne drži), je posledično tudi napačno uporabilo šesti odstavek 38. člena ZIZ. Skladno s predmetno določbo mora upnik povrniti stroške tretjemu, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. V konkretnem primeru pa stroški niso nastali zaradi dejanj upnikov, temveč izključno zaradi nezakonitega postopanja s strani izvršitelja. Posledično je jasno, da ni izpolnjen zakonski pogoj iz šestega odstavka 38. člena ZIZ, saj upnika nista neutemeljeno povzročila stroškov tretjemu (temveč mu jih je izvršitelj). Zato je izpodbijani sklep obremenjen s kršitvijo po 341. členu ZIZ.

3.Tretji v zakonskem roku na pritožbo upnikov ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu (I., II. in IV. točka izreka - prvi odstavki) preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo o stroških tretjega A. A., ki so mu nastali v zvezi z njegovo zahtevo za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 6. 2. 2025, pritožbo zoper sklep o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 15. 5. 2025 in njegovo vlogo z dne 15. 12. 2025. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so stroškovne zahteve tretjega po temelju utemeljene, saj se je postavilo na stališče, da sta mu upnika nastale stroške povzročila neutemeljeno. Odločitev je pravilna.

7.Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora v izvršbi upnik tretjemu na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Gre za določbo, ki sledi načelu krivde. Kot neutemeljeno povzročene je mogoče šteti tiste stroške, ki tretjemu nastanejo, ker je upnik vztrajal pri izvršbi na stvareh, za katere je vedel oziroma bi moral vedeti, da ima tretji na njih pravico, ki preprečuje izvršbo. Upnik se torej lahko razbremeni povrnitve stroškov tretjega, če za pravico tretjega ni vedel oziroma ni bil dolžan vedeti (VSL sklep II Ip 1699/2019). Če pa je upnik vedel, da se z izvršbo posega na stvar tretjega in je kljub temu pri izvršbi vztrajal, je mogoče govoriti o s strani upnika tretjemu neutemeljeno povzročenih stroških.

8.Stroški lahko tretjemu nastanejo tudi, če je izvršitelj storil nepravilnost pri opravljanju izvršbe, na primer, če je zarubil stvar, ki je po ZIZ oziroma Pravilniku ne bi smel zarubiti, upnik pa je vztrajal pri izvršbi kljub temu, da je za storjeno nepravilnost vedel ali bi vsaj moral vedeti. Pri tem je treba upoštevati, da mora izvršitelj sicer res opravljati izvršilna dejanja samostojno in skladno z veljavnimi predpisi, kar pa ne pomeni, da upnik v nobenem primeru na to ne more imeti vpliva. Nasprotno ne izhaja niti sklepa Višjega sodišča v Celju II Ip 141/2018, ki ga upnika citirata v podkrepitev svoje pritožbene trditve, da izvršitelj ni vezan na navodila upnika. Slednje drži, vendar pa ima po drugi strani upnik ima pravico do obveščenosti o rubežu in navzočnosti na njem (tretji odstavek 82. člena ZIZ), ob rubežu tako lahko vpliva, kaj oziroma kje bo izvršitelj rubil. Če se rubeža kljub temu ne udeleži, izvršitelj upnika o rubežu obvesti v treh dneh po njegovi opravi (peti in zadnji odstavek 82. člena ZIZ). Na potek premičninske izvršbe pa lahko upnik vpliva še tudi po prejemu rubežnega zapisnika (VSL sklep I Ip 1687/2019, 12. točka razlogov).

9.Po podatkih v spisu je bilo v obravnavani zadevi pravnomočno ugodeno zahtevi tretjega za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 6. 2. 2025 glede dne 3. 2. 2025 zarubljenega konja B., na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 747/2025 z dne 17. 9. 2025 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1801/2024 z dne 15. 5. 2025. Ugotovljeno je bilo namreč, da je izvršitelj navedenega konja zarubil kljub temu, da je bil v posesti tretjega A. A. in čeprav ta z rubežem ni soglašal (83. člen ZIZ in 74. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja). V predlogu za izvršbo sicer upnika nista predlagala izvršbe ravno na konja B., sta pa nato izvršbo na navedeno žival predlagala dne 29. 10. 2024.

10.Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ne izpodbija, izhaja, da sta bila upnika po pooblaščencu o nameravanem rubežu dne 3. 2. 2025 po elektronski pošti obveščena dne 30. 1. 2025. Upnika, ki se rubeža nista udeležila, sta nato rubežni in cenilni zapisnik izvršitelja po elektronski pošti prejela dne 10. 2. 2025.

11.Upnika se torej kljub obvestilu o nameravanem rubežu le-tega dne 3. 2. 2025 nista udeležila, tudi po presoji višjega sodišča pa bi, če bi na rubež prišla, na njegov potek lahko poskušala vplivati. Nepravilnost pri izvršbi je sicer storil izvršitelj, vendar pa to ne spremeni dejstva, da sta upnika opustila udeležbo pri rubežu, ob katerem je bil zarubljen konj B., na katerega sta sama predlagala izvršbo. Še več, pri izvršbi na konja B. sta upnika vztrajala tudi po tem, ko sta dne 10. 2. 2025 prejela rubežni in cenilni zapisnik izvršitelja, iz katerega je (bilo) razvidno, da je izvršitelj zarubil konja v posesti tretjega A. A., čeprav soglasje tretjega z rubežem iz zapisnika pa ne izhaja. Dalje sta upnika pri izvršbi vztrajala tudi še po prejemu ugovora in zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi tretjega z dne 6. 2. 2025 (ta vloga je bila po spisovnih podatkih upnikoma vročena 17. 2. 2025), v katerih je tretji A. A. dokazno podprto zatrjeval ne le, da je izvršitelj brez njegovega soglasja zarubil žival v njegovi posesti, temveč tudi, da gre za konja v njegovi lasti in ne v lasti dolžnice. Prav tako sta upnika vztrajala pri izvršbi oziroma nasprotovala trditvam tretjega o nezakonitosti postopka oziroma storjenih nepravilnostih v postopku s pritožbo zoper sklep z dne 15. 5. 2025 o zahtevi tretjega za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 15. 5. 2025 in v postopku s pritožbo zoper sklep z dne 14. 5. 2025 o ugovoru tretjega.

12.Glede na vse navedeno se višje sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje, da sta upnika tretjemu A. A. na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ dolžna povrniti njegove neutemeljeno stroške zahteve za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 6. 2. 2025, postopka s pritožbo zoper sklep o zahtevi tretjega za odpravo nepravilnosti pri izvršbi z dne 15. 5. 2025 in vloge z dne 15. 12. 2025. Pritožbene graje, da je v izpodbijanem sklepu zavzeto stališče napačno, višje sodišče ne sprejema.

13.Uveljavljani pritožbeni tako niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu (prvi odstavek I. točke izreka, prvi odstavek II. točke izreka in prve odstavek IV. točke izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Glede na neuspeh s pritožbo upnik krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/6, 82, 82/3, 82/5, 83

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) - člen 74

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.