Jedro

Po določbah 9 a. člena ZDen je pravna oseba denacionalizacijska upravičenka, če obstoja pravna kontinuiteta s pravno osebo, kateri je bilo premoženje podržavljeno. V obravnavani zadevi sta bili zemljišči, ki sta predmet postopka nacionalizirani društvu "AAA družbi", s sedežem v A, D 18. Navedeno društvo je bilo kot pravna oseba po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je pristojno za vodenje registra društev, z odločbo z dne 14. 3. 1976 iz registra društev črtano. Z izbrisom AAA družbe iz registra društev je torej društvo kot pravna oseba prenehalo obstojati. V obravnavani zadevi zato ni mogoče govoriti o statusnih spremembah, na primer o združitvi ali o pripojitvi navedenega društva k drugemu društvu, ki bi narekovale uporabo pravil o pravnem nasledstvu. V zvezi s pravnim nasledstvom pravnih oseb kot upravičencev do denacionalizacije je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U- I- 225/96 z dne 15. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98), navedlo, da mora biti izpolnjen pogoj pravne kontinuitete pravne osebe od trenutka podržavljenja do vračila premoženja, ki se ugotavlja na podlagi vpisov v (sodni) register.

Ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Zato, tudi če je tožeča stranka res naslednica premoženja bivše AAA družbe v A, ker ima iste cilje in opravlja iste naloge kot bivša AAA družba, v statusnem smislu ni njena pravna naslednica.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila delno odločbo Upravne enote A, Izpostava B z dne 28. 7. 1998 (1. točka izreka), zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo zemljišča, parc. št. 162/34 in 162/35, vl. št. 1202 k.o. C pa zavrnila (2. točka izreka). Z delno odločbo upravnega organa prve stopnje je bilo odločeno, da so pravnemu nasledniku premoženja po upravičencu AAA družbi iz A, črtani iz registra društev z odločbo z dne 14. 3. 1978, to je Klubu BBB, A, dolžni pravni nasledniki zemljiško knjižnega zavezanca Občine B, to so Mestna občina A in ostale, vrniti v last in posest parc. št. 162/34 in 162/35 vl. št. 1202 k.o. C. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da odločitev prvostopnega organa ni pravilna, ker v zadevi ni izkazano pravno nasledstvo med vlagateljem zahteve, Klubom BBB in AAA družbo, ki je bila v času podržavljenja lastnica predmetnih nepremičnin. Prvostopni organ je predmetne nepremičnine vrnil vlagatelju zahteve kot pravnemu nasledniku premoženja po AAA družbi. V obravnavanem primeru pa ni izkazano pravno nasledstvo vlagatelja zahteve po takratnem lastniku - upravičencu, ampak nasledstvo glede premoženja, to pa ni v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Iz določb 15. člena ZDen namreč izhaja, da so po upravičencih, upravičeni za uveljavljanje njihovih pravic, njihovi pravni nasledniki, v obravnavani zadevi pa navedeno pravno nasledstvo ni izkazano. Tožena stranka ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da je takratni lastnik premoženja, AAA družba iz A, bila črtana iz registra društev z odločbo z dne 14. 3. 1978, in da je torej prenehala obstojati. Navedeno je ugotovilo tudi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije v dopisu z dne 10. 12. 1996, ki ga je izdalo potem, ko je prvostopni organ predmetni postopek, do rešitve predhodnega vprašanja glede pravnega nasledstva, prekinil. Ministrstvo za notranje zadeve je v citiranem dopisu tudi navedlo, da o obstoju pravnega nasledstva med AAA družbo in Klubom BBB ni mogoče govoriti, temveč je mogoče, ob upoštevanju zadnjih pravil družbe sklepati, da je Klub BBB pravni naslednik premoženja AAA družbe. Ker pravno nasledstvo med tožečo stranko in lastnikom navedenih nepremičnin v času podržavljenja ni izkazano, tožeča stranka ni upravičena do denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno AAA družbi. Zato je tožena stranka zaradi kršitve materialnih določb ZDen prvostopno odločbo odpravila, zahtevo za denacionalizacijo pa zavrnila.

Tožeča stranka je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo na zapisnik. V tožbi navaja, da je odločba tožene stranke nezakonita. Meni, da je kot pravna naslednica premoženja po AAA družbi upravičena do denacionalizacije predmetnih parcel, ki so bile podržavljene AAA družbi, enako kot je bil postopek izveden in tudi zaključen za stanovanjsko - poslovno hišo na parc. št. 162/3 vl. št. 1020 k.o. C. Iz odločbe Občinskega ljudskega odbora A z dne 7. 8. 1959, s katero je bilo AAA družbi podržavljeno premoženje, je razvidno, da so bile istočasno podržavljene tako nepremičnine, ki so bile tožeči stranki kot pravni naslednici premoženja AAA družbe že vrnjene, kakor tudi zemljišče, ki je predmet tega postopka. Tožeča stranka lahko predloži sodišču dodatno dokumentacijo, če bo treba, pa predlaga opravo glavne obravnave. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je kot stranki z interesom poslalo tožbo v odgovor Mestni občini A, ker je le ta, po sporazumu o razdelitvi premoženja, glede nepremičnin, ki so predmet tega postopka, pravna naslednica bivše Občine B. Mestna občina A v odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka ni pravna naslednica AAA družbe, zato je odločitev tožene stranke pravilna, tožba pa neutemeljena.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v tem postopku.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka postopala pravilno, ko je delno odločbo organa prve stopnje kot nezakonito odpravila. Prvostopni organ je namreč vrnil tožeči stranki, ki jo je štel "kot pravno naslednico premoženja" AAA družbe, v naravi dve parceli v k.o. C, za kar pa v določbah ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 76/98- odl. US, 66/00, 66/00- obv. razl in 11/01 - odl. US) ni imel pravne podlage.

Po določbah 9 a. člena ZDen je pravna oseba denacionalizacijska upravičenka, če obstoja pravna kontinuiteta s pravno osebo, kateri je bilo premoženje podržavljeno. V obravnavani zadevi sta bili zemljišči, ki sta predmet postopka nacionalizirani društvu "AAA družbi", s sedežem v A, D 18. Navedeno društvo je bilo kot pravna oseba po podatkih Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, ki je pristojno za vodenje registra društev, z odločbo z dne 14. 3. 1976 iz registra društev črtano, ker ni uskladilo svojih pravil s tedaj veljavnim zakonom o društvih. Z izbrisom AAA družbe iz registra društev je torej društvo kot pravna oseba prenehalo obstojati. V obravnavani zadevi zato ni mogoče govoriti o statusnih spremembah, na primer o združitvi ali o pripojitvi navedenega društva k drugemu društvu, ki bi narekovale uporabo pravil o pravnem nasledstvu. V zvezi s pravnim nasledstvom pravnih oseb kot upravičencev do denacionalizacije je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi, št. U- I- 225/96 z dne 15. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98), navedlo, da mora biti izpolnjen pogoj pravne kontinuitete pravne osebe od trenutka podržavljenja do vračila premoženja, ki se ugotavlja na podlagi vpisov v (sodni) register. Ker so društva pravne osebe, ustanovljene v skladu s predpisi o društvih, se njihovo pravno nasledstvo v postopkih denacionalizacije presoja na podlagi veljavnih statusnih pravil za te subjekte. Glede na to da se lastnost pravne osebe določa z njenim statusnim opredeljevanjem, po stališču Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki ga je zavzelo v cit. odločbi, zato ni mogoče trditi, da gre za pravno nasledstvo pravnih oseb že zato, ker so naslednice istega premoženja. Zato, tudi če je tožeča stranka res naslednica premoženja bivše AAA družbe v A, ker ima iste cilje in opravlja iste naloge kot bivša AAA družba, v statusnem smislu ni njena pravna naslednica. Tožena stranka je glede na navedeno pravilno ugotovila, da tožeča stranka ni upravičenka v smislu 9. a člena ZDen, ker ni izkazala pravnega nasledstva po pravni osebi, kateri je bilo premoženje podržavljeno. To pa je bil po presoji sodišča tudi zadosten razlog za odpravo prvostopne odločbe ter za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka tožeče stranke.

Tožeča stranka je predlagala, naj sodišče, če ugotovi za potrebno, opravi glavno obravnavo, pri čemer pa ni navedla, kaj naj bi sodišče na tej obravnavi razjasnilo, katere dokaze naj bi izvedlo in kako naj bi ti prispevali k drugačni odločitvi. Sodišče je svojo odločitev sprejelo na seji, ker po njegovem mnenju ne gre za nepopolno ali nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, temveč gre le za presojo pravilnosti uporabe materialnih predpisov, zato je o zadevi odločilo brez obravnave.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.