Jedro

Spor zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tovrstnih sporih pa je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, naj sodišče ugotovi obstoj služnostne pravice hoje in voženj v korist nepremičnine parc. št. 666 - pašnik na katerem stoji gospodarsko poslopje z gnojiščem -, ki je vpisana pri vl. št. 175, v breme nepremičnin, ki so last tožene stranke in sicer parc. št. 662/2, ki je v naravi vrt in parc. št. 665, ki je v naravi travnik, obe nepremičnini pa sta vpisani pri vl. št. 193. Zavrnilo je tudi zahtevek tožnikov, da sta dolžna toženca tožnikoma služnostno pravico priznati, jo v bodoče dovoljevati, s trase ob javni cesti pa odstraniti zabite kole in sadno drevje tako, da bo v bodoče po služnostni poti mogoče voziti. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 26.300 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Bistvena kršitev postopka je podana zato, ker sodišči nista odločili o tožbenem zahtevku iz nasprotne tožbe. Materialni zakon pa je sodišče kršilo zato, ker ni upoštevalo izpovedb prič, ki so potrdile, da sta tožnika več kot dvajset let uporabljala nepremičnino tožečih strank in na ta način služnostno pravico priposestvovala. Služnost je tožeči stranki nujno potrebna, saj drugače ne more gospodariti. Zato naj se reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni dovoljena.

Spor zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tovrstnih sporih pa je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).

Tožeča stranka je vložila tožbo dne 16.6.1988, v tožbi pa je navedla tudi vrednost spornega predmeta in sicer 300.000 tedanjih dinarjev. Na podlagi določbe 4. člena zakona o spremembah zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 74/87) je v trenutku vložitve tožbe znašala vrednost iz drugega in tretjega odstavka 382. člena ZPP, od katere je odvisna v obravnavanem primeru pravica do revizije, 800.000 tedanjih dinarjev. V tožbi navedena vrednost spornega predmeta v 382. členu ZPP določene vrednosti tedaj ni presegala. Zato revizija tožeče stranke ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).