Jedro

Izdaja regulacijske začasne odredbe v družinskih sporih je pridržana za primer, ko je položaj otrok ogrožen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero bi bil toženec začasno zavezan plačevati za vsakega otroka po 250,00 EUR mesečno.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožnica. Sklicuje se na vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, da sklep spremeni ali pa ga razveljavi. Pritožnica opozarja, da iz sodne poravnave, na katero se opira izpodbijani sklep, sicer res izhaja, da je toženec dolžan tožnici za preživljanje skupnih otrok plačevati 300,00 EUR za oba, vendar pa iz iste poravnave izhaja tudi enaka obveznost tožnice, da tožencu za preživljanje skupnih otrok plačuje po 300,00 EUR. Te okoliščine sodišče ni upoštevalo. Izračun, da tožeča stranka razpolaga s 555,00 EUR na družinskega člana, pa je nepravilen tudi zato, ker bi bilo treba od razpoložljivega mesečnega zneska odšteti 650,00 EUR mesečnega odtegljaja na račun kredita. Opozarja, da bi s prenehanjem plačevanja kredita, predlagateljica in otroci ostali brez strehe nad glavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Abstraktna pravna podlaga izpodbijanega sklepa je pravilna. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da je v izpodbijanem sklepu napačna njegova dejanska podlaga.

5. Na podlagi procesnega gradiva je namreč sodišče v sumarnem postopku začasne ureditve preživninskega razmerja ugotovilo, da za zdaj z večjo verjetnostjo kaže na to, da položaj otrok ne bo tako resno ogrožen, da bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. Izdaja le-te mora biti, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, pridržana za primere, ko je položaj otrok ogrožen.

6. A ta materialnopravni sklep sodišča prve stopnje temelji na napačni dejanski predpostavki, da predlagateljica in oba otroka razpolagajo z mesečnim denarnim zneskom v višini 1.650,00 EUR. Ta znesek naj bi bil vsota predlagateljičinega mesečnega dohodka v višini 1.350,00 EUR ter judikatne preživninske terjatve v višini 300,00 EUR. Če bi bilo res tako, potem bi bila tudi odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da iz sodne poravnave opr. št. P 3060/2008-IV (nahaja se v spisu kot priloga A3) sicer izhaja judikatna preživninska terjatev zoper toženca v višini 300,00 EUR, vendar pa iz iste sodne poravnave (točka 3 izreka) izhaja tudi nasprotna judikatna preživninska terjatev v višini 300,00 EUR. To pa pomeni, da dokler sodna poravnava velja, ne glede na spremenjene dejanske razmere, predlagateljica iz tega pravnomočnega naslova v resnici nima zagotovljenega nikakršnega mesečnega zneska, s katerim bi se oba otroka lahko preživljala.

8. Pritožnica prav tako utemeljeno opozarja na to, da je njen razpoložljiv mesečni dohodek zmanjšan za vsakokratni odtegljaj v višini 652,00 EUR na račun kredita (glej prilogi A10 in A13). To dejstvo je realnost ne glede na ustaljeno stališče sodne prakse, da imajo preživninske obveznosti prednost pred ostalimi obveznostmi. To stališče namreč ne more pomeniti, da takšnega dejstva ni dopustno upoštevati v luči materialnopravnega vprašanja (411. člen ZPP (1)), ali otrokom z neizdajo regulacijske začasne odredbe preti težko nadomestljiva ali celo nenadomestljiva škoda oz. ali je njihov zdrav telesni in duševni razvoj resno ogrožen. Nasprotno, ne le dopustno, nujno je upoštevati takšno dejansko okoliščino, saj le-ta da resničen odgovor na prej zastavljeno materialnopravno vprašanje.

9. Prav v luči navedenega materialnopravnega pravila, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno povzelo v abstraktnem pravnem delu obrazložitve, pa je položaj ob verjetni dejanski podlagi, da imajo predlagateljica in oba otroka realno mesečno na voljo zgolj dobrih 700,00 EUR, povsem drugačen kot ob (napačni) dejanski podlagi izpodbijanega sklepa.

10. V navedenem procesnem položaju lahko pritožbeno sodišče pritožbi ugodi le na ta način, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovljen postopek odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe (pooblastilo iz 3. točke 365 člena ZPP). Za spremembo izpodbijanega sklepa namreč niso izpolnjeni pogoji, saj bi bila v tem primeru nasprotna stranka prikrajšana v dveh ustavnih pravicah (pravici do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ter pravici do pritožbe iz 25. člena Ustave).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo; ter kasnejše spremembe tega predpisa)