Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje v skladu z določbami 139. člena ZPP, poleg tega pa bi se toženi stranki lahko očitalo zlorabo pravic (zavlačevanje postopka), saj je listine, ki jih je očitno prejela, potem sodišču vrnila z očitkom, da jih ni prejela in da naj jih sodišče vroča ponovno.

Pritožbeni razlogi, da je sodišče sodbo napačno vročilo stranki, ne pa pooblaščencu, ki ga je v tistem trenutku imela (pred tem in v trenutku odločanja višjega sodišča pa ne), pa niso pomembni za samo odločitev, saj je sodišče prve stopnje potem sodbo ponovno vročalo pooblaščencu, ki se je nanjo pravočasno pritožil, torej ne gre za takšno napako, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v višini 342,69 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 26630/2017 z dne 29. 3. 2017 ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (točka 1. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne 1.569,95 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje (2. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka zaradi kršitve določb pravdnega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožeči pa naloži v plačilo njene pravdne stroške. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki je predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Predlagala je, da se ji povrnejo stroški pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta poslovno sodelovali in sicer je tožeča stranka dala v najem toženi stranki opremo za gradnjo na gradbišču. Tožena stranka bi morala opremo vrniti očiščeno in v nepoškodovanem stanju. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki račune, ki jih je le-ta toženi stranki izstavila za najeto opremo. Tožeča stranka je zatrjevala in sodišče prve stopnje je to ugotovilo, da tožena stranka ni plačala odmene za najem opreme za gradnjo, niti je ni vrnila v takšnem stanju, kot sta bili dogovorjeni. Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba za najem opažne opreme. Tožnica je dopis s tem v zvezi skupaj s splošnimi pogoji v spis tudi priložila (priloga spisa A2). Najemna pogodba v zvezi z opremo je pravna podlaga tega spora.

6. Pritožnica vlaga pritožbo iz dveh razlogov, prvi je, da očita sodišču prve stopnje kršitve postopka in sicer, da naj bi ji bile vloge s prilogami tožeče stranke nepravilno vročene. Navaja, da sicer ima poslovni naslov na Ulici 33, kamor ji je sodišče prve stopnje vročalo drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke s prilogami (red. št. 19), vendar pa tam nima predalčnika in da je zato pisanje vrnila in od sodišča zahtevala pojasnilo ter da se ji pisanja ponovno pravilno vroča. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v spis in na list. št. 56 je napisan dopis tožene stranke, da pošiljke, tako kot ji je bila vročana na naslov, na katerem ima njeno podjetje sedež, ne bo sprejela. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bilo vročanje v skladu z določbami 139. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), poleg tega pa bi se toženi stranki lahko očitalo zlorabo pravic (zavlačevanje postopka), saj je listine, ki jih je očitno prejela, potem sodišču vrnila z očitkom, da jih ni prejela in da naj jih sodišče vroča ponovno.

7. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povabilo toženo stranko na narok in je to vabilo tudi prejela na naslov Ulica 33, kar izhaja iz podpisane vročilnice. Podpis je enak kot na drugih vlogah pritožnice (podpis direktorice P. Š., na prilogi spisa B5 in v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Navedba pritožbe, da ni v spisu vabila za toženo stranko, pa nima teže, saj je iz vročilnice vabila na narok razvidno, da je bila pošiljka odpravljena in da jo je 23. 11. 2018 zakonita zastopnica tožene stranke prejela. Nadaljnji pritožbeni razlogi, da je sodišče sodbo napačno vročilo stranki, ne pa pooblaščencu, ki ga je v tistem trenutku imela (pred tem in v trenutku odločanja višjega sodišča pa ne), pa niso pomembni za samo odločitev, saj je sodišče prve stopnje potem sodbo ponovno vročalo pooblaščencu, ki se je nanjo pravočasno pritožil, torej ne gre za takšno napako, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Se pa je zaradi njene zahtevne po ponovnem vročanju podaljšal čas sojenja.

8. V nadaljevanju tožena stranka ponavlja pavšalne trditve iz postopka pred sodiščem prve stopnje, da trditve tožeče stranke niso bile v zadostni meri substancirane in da so razlogi sodišča prve stopnje, da so trditve toženke pavšalne, nepravilni.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka postavila trditve za prav vse postavke, ki jih s tožbo zahteva. Poleg tega je priložila obširne priloge, iz katerih se vidi prevzem opreme za gradnjo s strani tožene stranke (dobavnice, priloge A70 do A120), izstavljene račune (priloge A3 do A10) in komunikacijo med strankama glede plačila. Prav tako je razvidno, da je tožena stranka za vse postavke (razen računa št. 530148322 v znesku 6.100,79 EUR) potrdila izpisek odprtih postavk tožeče stranke (priloga A 15 sodnega spisa).

10. Poleg tega je tožena stranka nekonsistentna v svojih trditvah. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje, je v ugovoru zoper sklep o izvršbi zatrjevala, da je račune tožeče stranke za plačilo najema opreme prejela, vendar jim je ugovarjala. V pripravljalni vlogi z dne 28. 12. 2017 pa je zatrjevala, da vtoževanih računov ni prejela, ni bila z njimi seznanjena in jih zato ni mogla niti zavrniti. Pritrditi je tožeči stranki iz odgovora na pritožbo, da so ravnanja tožene stranke usmerjene v zavlačevanje postopka, kar meji na zlorabo pravic.

11. Ne glede na to je pritožbeno sodišče njene pritožbene razloge obravnavalo (točke 6.,7., 8. in 9. te obrazložitve), vendar je tudi njena pritožba pavšalna, brez konkretnih trditev in pritožbenemu sodišču ni mogla vsebinsko narekovati drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, katere razloge sodišče druge stopnje v celoti sprejema.

12. Uveljavljani pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. Ker s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP), je pa dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in priglasila stroške odgovora na pritožbo v višini 275,40 EUR, 5,50 EUR administrativnih stroškov in 22% DDV (61,80 EUR), kar skupaj znaša 342,69 EUR. Priznane stroške je tožena stranka dolžna tožeči poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom OZ).