Jedro

Ker je bil dolg na podlagi delnega pobota delno poravnan, je davčni organ v tem delu postopek izvršbe ustavil, za preostanek dolga pa je odločil, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje. Izvršilnega naslova pa v izvršilnem postopku ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim prvostopnim sklepom je prvostopni organ odločil, da se postopek davčne izvršbe zoper tožnika po sklepu o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 4933-21766/2016-6 z dne 15. 4. 2016 delno ustavi, ker je bil dne 29. 7. 2016 dolg delno poravnan. V tem delu se razveljavijo vsa že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe. Postopek pa se po prej navedenem sklepu nadaljuje za denarno kazen v znesku 5.424,57 EUR. Kot izhaja iz obrazložitve, je bil dne 15. 4. 2016 izdan sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, na podlagi pobota iz naslova dohodnine v višini 309,75 EUR z dne 29. 7. 2016 pa je bil dolg delno poravnan. Za preostali dolg po sklepu na dolžnikova denarna sredstva se postopek davčne izvršbe nadaljuje. Glede na to je bil na podlagi 1. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izdan ta sklep.

2. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je z v uvodu navedeno odločbo njegovo pritožbo zavrnilo. Tudi iz drugostopne odločbe izhaja, da je prvostopna odločitev pravilna in v skladu s 155. členom ZDavP-2. Glede na ugotovitve prvostopnega organa pa tožnikovi zahtevi, da se postopek v celoti ustavi, ni mogoče ugoditi, saj pogoji, ki jih za to določa 155. člen ZDavP-2, niso izpolnjeni. Pri tem drugostopni organ še pojasnjuje, da je predmet konkretnega postopka zgolj presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o delni ustavitvi davčne izvršbe, zato so vse ostale pritožnikove navedbe, ki se nanašajo na postopek davčne izvršbe, neupoštevne. V zvezi s tožnikovim slabim zdravstvenim in premoženjskim stanjem pa pritožbeni organ pojasnjuje, da njegov socialni položaj sicer razume, vendar pa to samo po sebi še ni razlog, da se ne bi vodil postopek davčne izvršbe. Socialni položaj tožnika v davčnem postopku je varovan z določbami 159. in 160. člena ZDavP-2, ki določajo denarne prejemke, ki so izvzeti iz davčne izvršbe, in omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, ki jih mora pri opravi rubeža upoštevati banka kot izvrševalec sklepa o davčni izvršbi, s tem pa je zagotovljeno varstvo tožnikovega osnovnega socialnega minimuma.

3. Tožnik v vloženi tožbi izpodbija prej navedeno odločitev. Iz njegovih laičnih navedb izhaja, da dejansko izpodbija izvršilni naslov, saj pravi, da ne bo poravnal ničesar, česar ni sam zakrivil oziroma povzročil in navaja, da mu je murskosoboška inšpektorica naredila okoli 25.000,00 EUR škode. Sprašuje, zakaj to ni nikjer omenjeno, on pa je za ta znesek oškodovan. Navaja, da navedeno odločbo izpodbija, ker ga šteje za tožnika, kar pa ni, marveč je to prej omenjena inšpektorica. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in navaja, da je prvostopni organ sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva delno ustavil, ker je bil dolg delno poravnan. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V predmetni zadevi teče zoper tožnika postopek davčne izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, to je sklepa Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-2824/2013 z dne 9. 7. 2014. 7. ZDavP-2 v 155. členu določa, da davčni organ po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če: 1. je davek plačan, 2. davčna izvršba ni dovoljena, 3. če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, porok ali garant, 4. predlagatelj iz 146. člena tega zakona ali organ države prosilke v primerih iz četrtega dela tega zakona umakne zahtevo za izvršbo, 5. je pravnomočno odpravljen, spremenjen ali razveljavljen izvršilni naslov ali razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, 6. je pravica do davčne izvršbe zastarala ali 7. davek, ki se izterjuje, ugasne na drug način (prvi odstavek). Davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe (drugi odstavek).

8. Po presoji sodišča je prvostopni organ izpodbijani sklep pravilno izdal na podlagi 1. točke prvega odstavka 155. člena ZDavP-2 in delno, ker je davek delno plačan, ustavil davčno izvršbo, ta pa se nadaljuje še za preostanek dolga. V delu, v katerem se izvršba ustavi, se razveljavijo tudi že izvršena dejanja v postopku davčne izvršbe.

9. Tožnik s tožbo predmetne odločitve ne more ovreči. Iz tožbenih navedb izhaja, da ni podlage za opravo postopka izvršbe zoper njega oziroma smiselno, da bi bilo treba postopek izvršbe v celoti ustaviti. Temu ni mogoče pritrditi, saj postopek izvršbe teče na podlagi izvršilnega naslova, če dolg ni (v celoti) plačan (143. člen ZDavP-2), izvršilnega naslova pa v izvršilnem postopku ni več mogoče izpodbijati (sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2). Ker je bil v obravnavani zadevi dolg na podlagi delnega pobota delno poravnan, je davčni organ v tem delu postopek izvršbe ustavil, za preostanek dolga pa odločil, da se postopek davčne izvršbe nadaljuje. Takšna odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in na zakonu utemeljena, saj pogoji za ustavitev postopka izvršbe v celoti, ki jih določa zgoraj citirani 155. člen ZDavP-2, niso izpolnjeni.

10. Navedb tožeče stranke, iz katerih izhaja, da se tožnik ne čuti odgovornega za nastali dolg, ter o škodi, za katero zatrjuje, da mu je nastala v inšpekcijskem postopku zaradi ravnanja inšpektorice, v tem izvršilnem postopku ni mogoče upoštevati, saj to niso v tej zadevi za odločitev relevantna dejstva (138. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2). Postopek izvršbe namreč teče na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova in v obsegu, v katerem je dolg še neporavnan, kot izhaja iz v tem upravnem sporu izpodbijanega sklepa.

11. Po obrazloženem je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.