Jedro

Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in, kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: ZDIJZ) na zahtevo A.A. (v nadaljevanju: prosilka) za dostop do informacij javnega značaja izdala odločbo z dne 17. 1. 2019 (v nadaljevanju: prvostopenjska odločba), s katero je: pod 1. točko izreka zavrnila zahtevo prosilke za dostop do celotne dokumentacije, ki je bila podlaga za priključitev na javno omrežje oziroma na podlagi katere je bilo izdano soglasje (vloga stranke, priloge, tožnici posredovana dokazila) za objekt na naslovu ...; pod 2. točko izreka zavrnila zahtevo prosilke za dostop do dokumentov - pojasnil, kdaj natančno je bil narejen priključek na objekt ... ter dokumentov - pojasnil oziroma podatka, kdo so nadzorniki tožnice, ki so izvedli priključek na javno omrežje iz objekta ... na objekt ...; pod 3. točko izreka je delno ugodila zahtevi prosilke za novo kopijo že posredovanega soglasja za priključitev; pod 4. točko izreka pa še odločila, da stroškov postopka ni.

2. Z odločbo, št. 090-35/2019/5 z dne 28. 2. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), je nato Informacijska pooblaščenka (v nadaljevanju: toženka) odločila, da se pritožbi prosilke zoper prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na 1. in 2. točko njene zahteve z dne 15. 1. 2019, delno ugodi in se prvostopenjska odločba delno odpravi ter se odloči: Organ mora prosilki v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov: - obrazec "Vsebina spisa za izdajo soglasja za priključitev", pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek in naslov vlagatelja; - obrazec "Vloga za izdajo soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje", pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, telefonsko številko, ulico, poštno številko in pošto vlagatelja, 3. točko obrazca lokacija objekta in občina ter na dnu dokumenta podpis vloge; - Izjava investitorja glede odpovedi do pravice pritožbe zoper soglasje za priključitev št. 517747, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto vlagatelja ter na dnu dokumenta podpis izjave; - obrazec "Vloga za izdajo pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje, pri čemer je organ dolžan prekriti GSM številko, celotno 2. točko obrazca z naslovom "INVESTITOR (uporabnik)" ter podpis vlagatelja/uporabnika na dnu dokumenta levo; - Pogodba o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 517747/Pog, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, naslov, poštno številko in pošto imetnika soglasja za priključitev (uporabnika) v uvodu dokumenta, lokacijo objekta pod 2. točko tehničnega opisa priključka, podpis uporabnika - imetnika soglasja na dnu dokumenta levo ter ime in priimek referenta za soglasja; - Nalog za pregled in prevzem priključka, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto uporabnika, kraj in lokacijo objekta v besedilu ter ime in priimek referenta za soglasja, - Nalog za pregled merilnega mesta in priklop, pri čemer je organ dolžan prekriti ime, priimek, ulico in pošto uporabnika, kraj in lokacijo objekta v besedilu ter ime in priimek referenta za soglasja; - obrazec "Podatki merilnega mesta", pri čemer je organ dolžan prekriti št. merilnega mesta, vse podatke v rubriki uporabnik - lastnik, vse podatke v rubriki naziv in naslov merilnega mesta ter podpis uporabnika in uslužbenca organa na dnu dokumenta (1. točka izreka izpodbijane odločbe). Pod 2. točko izreka izpodbijane odločbe je bilo odločeno, da se pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na soglasje za priključitev (3. točka izreka prvostopenjske odločbe), ter v delu, v katerem se skladno s 1. točko izreka izpodbijane odločbe prekrijejo varovani osebni podatki, zavrne. Iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da v postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka povzema potek postopka in uvodoma pojasnjuje, da nima pristojnosti presoje zakonitosti in smotrnosti ravnanja tožnice glede izvajanja priključitev na distribucijsko omrežje, pač pa je za konkretni postopek bistvena vsebina zahtevanih informacij in presoja, ali gre za dokumente, ki so na podlagi določb ZDIJZ dostopni vsakomur, ne glede na pravni interes. Toženka ugotavlja, da je tožnica izvajalka javne službe, zato je zavezanka na podlagi 1. člena ZDIJZ. Po pregledu dokumentacije, ki jo je toženki posredovala tožnica, toženka nadalje ugotavlja, da dokumenti, navedeni v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ (informacije izvirajo iz delovnega področja tožnice, tožnica z njimi razpolaga, nahajajo se v materializirani obliki). V nadaljevanju postopka je toženka zato ugotavljala še, ali v konkretnem primeru obstajajo izjeme, ki so razlog za zavrnitev dostopa. Ugotovila je, da nekateri dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki so varovani osebni podatki in kot taki niso prosto dostopna informacija javnega značaja (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Iz zahtevanih dokumentov namreč izhajajo imena, priimki in kontaktni podatki fizičnih oseb (naslov, telefonska številka), številka merilnega mesta, imena in priimki zaposlenih pri organu, kar vse predstavlja osebne podatke po definiciji 1. točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov1, pri čemer toženka ni našla pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Nadalje toženka še pojasnjuje, da glede na določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakona o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (ZSReg) tudi ni pravne podlage za razkritje imena in priimka osebe, ki je vodila postopek izdaje zahtevanega soglasja, in osebe, ki je to soglasje na podlagi pooblastila potrdila, prav tako toženka ni našla pravne podlage za razkritje imena in priimka uslužbenca z nadzorništva tožnice, ki je opravil pregled in priključitev priključka na javno omrežje, saj ne gre za javnega uslužbenca, za katere velja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so javni tudi podatki v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih je toženka presojala, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Ob sklicevanju na 7. člen ZDIJZ zaključuje, da mora tožnica varovane osebne podatke prekriti in prosilki omogočiti delni dostop do dokumentov, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

4. Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu ter obenem sodišču predložila dokumente zadeve. Kot navaja, toži iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži, da tožnici povrne stroške tega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi navaja, da izpodbijana odločba posega v njene pravice ter v pravice tretje osebe, saj bi z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala škoda za tožnico, bili pa bi tudi prizadeti interesi in pravice tretje osebe. Nadalje tožnica ugovarja, da toženka pri nekaterih dokumentih ni pravilno uporabila instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, predvsem pri Izjavi investitorja glede odpovedi do pravice pritožbe zoper soglasje za priključitev št. 517747, obrazcu "Vloga za izdajo pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje" in Pogodbi o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 517747/Pog, ki bi z uporabo delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Prosilka bi namreč po prekritju varovanih osebnih podatkov dobila zgolj neizpolnjen tipski obrazec. Tožnica meni, da se delni dostop, če bi bil brez smisla, ne odobri, zato navedenih dokumentov prosilki ni dolžna posredovati.

6. Toženka, ki je sodišču predložila spise zadeve, v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in prereka tožbene navedbe. Izpostavlja, da je prosilka želela fotokopije vseh dokumentov, pri čemer so ji bili 15. 1. 2019 ti dokumenti pri tožnici tudi že dani na vpogled. Ne strinja se s stališčem tožnice, da delni dostop v konkretnem primeru ni smiseln, saj navedena presoja ni stvar tožnice, pač pa prosilke. Ob tem toženka opozarja, da pri predmetnih dokumentih ni določila prekritja celotne vsebine, ampak le del, ki je varovan zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Določeni podatki tako na posredovanih dokumentih ostajajo vidni in s temi podatki se bo lahko prosilka seznanila. Toženka še dodaja, da je z izpodbijano odločbo odločila o dostopu do le osmih dokumentov, zato je delni dostop za tožnico enostavno in hitro izvedljiv. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba in odgovor na tožbo sta bila vročena tudi prosilki A.A., ki ima položaj stranke z interesom v tem upravnem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). V odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane podatke, ter se pridružuje stališču toženke, da lahko le prosilka oceni, kaj je zanjo v zahtevanih dokumentih smiselno in vredno.

K I. točki izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da tožnica v tožbi sicer predlaga odpravo celotne izpodbijane odločbe, vendar je iz vsebine tožbe razvidno, da izpodbija le 1. točko izreka, pri čemer se tožbeni ugovori nanašajo predvsem na 3., 4. in 5. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe.

10. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je tožnica kot izvajalka javne službe zavezanka v smislu ZDIJZ, in sicer po določbah, ki urejajo dostop do informacij za organe (prvi odstavek 1. člena in osmi odstavek 1.a člena ZDIJZ). Prav tako ni spora o tem, da tožnica z dokumenti, ki so predmet izreka izpodbijane odločbe, razpolaga. Tožnica ne izpodbija ugotovitve, da podatki, ki jih je na dokumentih dolžna prekriti in ki jih je toženka navedla v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, pomenijo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Za tožnico je sporno posredovanje predvsem treh dokumentov, to je Izjave investitorja glede odpovedi do pravice pritožbe zoper soglasje za priključitev št. 517747, obrazca "Vloga za izdajo pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje" in Pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje št. 517747/Pog, ker naj bi z uporabo delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Obveznosti posredovanja ostalih petih dokumentov, kot ji je to naloženo v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, tožnica v tožbi konkretizirano ne ugovarja.

11. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (7. člen ZDIJZ).

12. Tožnica v tožbi ne ugovarja, da informacij, katerih prekritje se ji nalaga z izpodbijano odločbo, ni mogoče izločiti iz dokumentov, pač pa zatrjuje, da posredovanje navedenih (treh) dokumentov po izločitvi podatkov ne bi imelo smisla.

13. Osnovni namen ZDIJZ kot zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je, da se izvaja načelo transparentnosti javnega sektorja in da se doseže čim večja obveščenost javnosti o delovanju institucij, ki jih ZDIJZ zavezuje. Institut delnega dostopa je zato v praksi treba uporabiti, kadar je to le mogoče, in prosilcem omogočiti kar največjo mero dostopa. Vprašanje upravičenosti uporabe instituta delnega dostopa se lahko postavi, če izločanje podatkov organu povzroči nesorazmeren napor in kadar dokument vsebuje več ali pretežni del nejavnih podatkov. V konkretni zadevi je toženka tožnici naložila, da poleg soglasja za priključitev prosilki posreduje še osem dokumentov, pri čemer je za tožnico, kot že rečeno, sporno posredovanje predvsem treh dokumentov in pri čemer tožnica v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ji institut delnega dostopa povzročil nesorazmeren napor.

14. V primeru, ko bi bili zahtevani dokumenti po uporabi instituta delnega dostopa za prosilca povsem brez vsakega pomena, zavezanec za dostop do informacij javnega značaja sicer izjemoma lahko zavrne zahtevo za dostop.2 Vendar pa mora v takem primeru zavezanec opraviti analizo in odločitev utemeljiti na zelo konkretnih razlogih. Odločitev o zavrnitvi (tudi delnega) dostopa do informacij mora biti torej konkretno utemeljena, pri čemer je trditveno in dokazno breme glede utemeljitve na strani zavezanca za dostop do informacij javnega značaja. V obravnavani zadevi tožnica prvostopenjske odločbe v spornem delu ni oprla na razlog neutemeljenosti delnega dostopa do informacij, ker bi naj bili tako dokumenti za prosilko brez vsakega pomena (ampak se je sklicevala, da zahtevani dokumenti pri tožnici ne obstajajo, glede podatkov, ki se nanašajo osebe, zaposlene pri tožnici, pa na razlog varovanih osebnih podatkov) in tudi v tožbi je zgolj pavšalno navedla, da bi bili z uporabo instituta delnega dostopa iz izpodbijane odločbe navedeni (trije) dokumenti brez vsebinske vrednosti, ker da bi prosilka razpolagala zgolj z neizpolnjenim tipskim obrazcem. Takšno pavšalno sklicevanje za izpodbijanje odločitve ne zadošča. Tožnica tudi ne ugovarja, da bi se varovani osebni podatki pri spornih dokumentih nerazdružljivo prepletali z drugimi podatki.3 Zato ostajajo določene informacije tudi po prekritju varovanih osebnih podatkov na dokumentih vidne, pri čemer ima npr. lahko za prosilca pomen že datum, ki izhaja iz zahtevanih dokumentov.

15. Glede na to, da je tožnica po izpodbijani odločbi dolžna posredovati dokumente tako, da na njih predhodno prekrije varovane osebne podatke, je neutemeljen ugovor, da bi bile s posredovanjem prizadete pravice tretje osebe, ki ga tožnica nekonkretizirano podaja v tožbi. Ob tem sodišče pripominja, da je tudi tožnica sama v prvostopenjski odločbi v zvezi z (že) posredovanim soglasjem za priključitev ocenila, da se v konkretni zadevi z izbrisom oziroma prekritjem varovanih osebnih podatkov onemogoči določljivost posameznikov.

16. Ker del dokumentov, ki so predmet izpodbijane odločbe, pomeni spise upravne zadeve, sodišče glede na stališča, ki jih je Vrhovno sodišče zavzelo v sodbi, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020, dodaja, da Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v četrtem odstavku 82. člena določa, da lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo, ne glede na določbe ZUP, ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah. Tožnica in toženka sta torej zahtevo prosilke utemeljeno obravnavali po določbah ZDIJZ, saj ZUP daje podlago za uporabo navedenega zakona.

17. Kot sledi iz navedenih razlogov, je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18. Sodišče je v upravnem sporu odločilo na nejavni seji, torej brez glavne obravnave. Kot izhaja že iz predhodne obrazložitve, tožnica v upravnem sporu ni (tako konkretizirano, da bi to lahko bilo pomembno za odločitev) navajala novih dejstev, prav tako ni predlagala nobenih novih dokazov; novih dejstev ali dokazov, ki bi vplivali na odločitev, pa v upravnem sporu tudi toženka in prosilka nista navajali (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

19. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Navedena določba velja za tožnico in za toženko. Prosilka kot stranka z interesom povračila stroškov tega postopka ni zahtevala.

1 Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES. 2 Prim. sodbo Sodišča prve stopnje v zadevi T-204/99 z dne 12. 7. 2001 (odst. 69-70). 3 Kar je bil bistven razlog odločitve Upravnega sodišča v sodbi, št. I U 2751/2017-13 z dne 28. 11. 2018, na katero se sklicuje tožnica v tožbi. Navedena sodba pa je bila tudi sicer spremenjena s sodbo Vrhovnega sodišča, št. X Ips 4/2020 z dne 27. 5. 2020.