11. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 23. maja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 352/2005 z dne 4. 4. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 319/2004 z dne 18. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Slovenska Bistrica je zavrnila zahtevo za priznanje statusa vojaškega mirnodobnega invalida. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper to odločitev. Ugotovilo je, da ni bila ugotovljena vzročna zveza med pritožnikovim psihičnim obolenjem, na podlagi katerega je uveljavljal status vojaškega mirnodobnega invalida, in med v postopku zatrjevanimi okoliščinami iz časa služenja vojaškega roka. Svojo odločitev je oprlo na izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnika, Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo zoper takšno odločitev Upravnega sodišča.

2.V ustavni pritožbi pritožnik zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Navaja, da je tožbo v upravnem sporu vložil zato, ker je menil, da so ugotovitve zdravniške komisije nepravilne in pomanjkljive. Predlagal naj bi izvedbo dokaza z neodvisnim izvedencem ustrezne medicinske stroke. Upravno sodišče predlogu ni ugodilo. Ocenilo naj bi, da je izvedensko mnenje dala že zdravniška komisija. S tem naj bi sodišče kršilo njegovo pravico do predlaganja in izvajanja dokazov iz 22. člena Ustave. Meni, da je sodišče s tem, ko ni sprejelo njegovega predloga, dalo prednost navedbam in dokazom tožene stranke. Pritožnik bi lahko le s pomočjo neodvisnega izvedenca dokazoval svoje navedbe iz tožbe. Ta naj bi upošteval navedbe obeh strank in spisno dokumentacijo ter naj ne bi bil obremenjen s predhodnim postopkom pred upravnim organom. Meni, da bi moral neodvisni strokovnjak medicinske stroke preveriti mnenje zdravniške komisije. Meni, da dejstvo, da je zdravniška komisija izvedenski organ, ki je imenovan in deluje v okviru Ministrstva, zbuja utemeljen dvom v njeno nepristranskost, zato bi sodišče moralo imenovati neodvisnega strokovnjaka. Glede na navedeno meni še, da je brezpredmetno stališče sodišča, da je mnenje zdravniške komisije strokovno utemeljeno in obrazloženo ter da ga je moč preizkusiti z vidika pravno odločilnih dejstev glede na pritožnikov zahtevek.

B.

3.Člen 22 vsebuje ustavna jamstva procesne narave. Iz njega izhaja zahteva po prepovedi neenakopravnega obravnavanja. Zagotovljena mora biti enakopravnost med strankami v postopku. Vsaka stranka mora imeti možnost predstaviti svoja stališča (vključno z možnostjo predlagati dokaze) pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da se v postopku izjavi, da navaja dejstva in predlaga dokaze. Iz 22. člena Ustave izhaja zahteva po kontradiktornem postopku. Ta se mora odražati tudi v dokaznem postopku. Vendar ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, sodišča ne zavezujejo, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Upravno sodišče je pojasnilo, zakaj ni ugodilo dokaznemu predlogu pritožnika. Obširno je tudi opisalo postopek uveljavljanja statusa mirnodobnega invalida po Zakonu o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZVojI) in položaj ter pristojnosti zdravniške komisije v zvezi s tem postopkom. Vrhovno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom Upravnega sodišča. V zvezi očitkom pritožnika o kršitvi pravice do izvedbe predlaganih dokazov iz 22. člena Ustave je ugotovilo, da je Upravno sodišče izpolnilo zahteve, ki mu jih nalaga ta ustavna določba. Ugotovilo je, da je Upravno sodišče ocenilo, da izvedba tega dokaza ni več potrebna za rešitev zadeve, saj je izvedensko delo opravila zdravniška komisija druge stopnje, imenovana na podlagi prvega odstavka 97. člena ZVojI, ki ima po njegovi oceni potrebno specializirano in splošno strokovno znanje za dajanje izvedenskih mnenj. Ob tem je poudarilo, da je ta komisija izdala izvedensko mnenje tudi na podlagi izvida in mnenja, ki ga je podal izvedenec nevropsihiater, ki ga je pritožnik v tožbi navajal kot neodvisnega in usposobljenega izvedenca ter katerega mnenje naj bi bilo odločilno v obravnavanem primeru. Glede na navedeno je pritožnikovo zatrjevanje o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljeno.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan