Jedro

Ugotovitev, da je toženec ostal brez zaposlitve in da bo prejel še eno plačo ter odpravnino in se bo lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje, še ne omogočajo zaključkov o njegovih pridobitnih sposobnostih, od katerih je odvisna višina preživnine. Sodišče mora konkretno ugotoviti, kakšne prejemke naj bi prejemal.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v I. točki izreka glede stika med počitnicami, II. točki izreka v delu, ki se nanaša na tožnika po nasprotni tožbi (glede preživnine) ter v III. točki izreka (stroški) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo spremenilo s sodno poravnavo določeno varstvo, vzgojo in stike tako, da se mladoletna AV in MV zaupata v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa imata stike vsako drugo soboto od 10.00 ure, ko ju oče prevzame na domu matere, do 18.00 ure, ko ju pripelje nazaj. Otroka z očetom preživita tudi 15 dni počitnic, oče pa je dolžan v tem času zagotoviti, da otroka vsak drugi dan pokličeta mater in pri tem njegovi starši niso prisotni (I. točka izreka). Kar sta zahtevala tožnica in tožnik po nasprotni tožbi več, oziroma drugače, je sodišče zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Sodbi očita, da ima take pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti, izrek pa je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi ter razlogom sodbe. Sodišče ni odločilo o ugovoru litispendence, ki ga je podala tožena stranka. Sodišče je določilo toženi stranki obveznost omogočiti otrokoma redni stik z materjo, ko sta na počitnicah z očetom in s tem odločilo izven tožbenega zahtevka. Sodišče je odločilo, da otroka, ki sta stara komaj pet let, redno uporabljata tehnične aparate, kot da gre za igrače. Ni jasno, na podlagi katerega pozitivnega predpisa je sodišče odločilo, da starša tožene stranke ne smeta biti navzoča, ko sta otroka na dopustu z očetom. Napada tudi ugotovitve sodišča o tem, koliko znašajo mesečni stroški otrok in očita, da sodišče ni upoštevalo njegovih pripomb. Meni, da je sodišče napačno upoštevalo višino najemnine, ki je 116,00 in ne 186,67 EUR mesečno. Nesprejemljivo se mu zdi, da mora prispevati za nakup otroških knjig in igrač ter plačati za obiske gledališča in izlete, saj je tudi sam obremenjen z aktivnostmi otrok in počitnicami z njimi. Konec avgusta je ostal brez zaposlitve in rednega dohodka. Plačevanje preživnine v določeni višini bi ga privedlo v zelo težak materialni položaj, kar bi bilo v nasprotju z Ustavo in Konvencijo o varstvu človekovih pravic.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo spremenilo režim, dogovorjen s sodno poravnavo (s katero sta pravdni stranki dogovorili skupno starševstvo nad obema mladoletnima otrokoma) in otroka dodelilo v varstvo in vzgojo materi. Na novo je uredilo tudi režim stikov in sicer tako, da imata otroka stike z očetom vsako drugo soboto od 10.00 ure do 18.00 ure ter 15 dni med počitnicami, oče pa je v tem času dolžan zagotoviti, da otroka vsak drugi dan pokličeta mater in pri tem niso prisotni njegovi starši. Tožničin zahtevek za povišanje preživnine (na 250,00 EUR mesečno za vsakega od otrok), in toženčev zahtevek na znižanje preživnine (na 100,00 EUR mesečno za vsakega od otrok), je sodišče zavrnilo.

6. Sodbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka po znižanju preživnine in način izvrševanja stikov med počitnicami napada toženec. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da so se razmere pri zavezancih, kot pri upravičencih do preživnine, spremenile, vendar na način in v obsegu, ki narekuje spremembe višine preživnine. Štelo je, da preživljanje vsakega od otrok ne presega 400,00 EUR mesečno. Odločilo je, naj polovico teh potreb krije oče, mati četrtino, četrtina pa bo krita z otroškimi dodatki. Ocenilo je, da je tako razporejeno preživninsko breme med staršema ustrezno glede na njune dohodke, upoštevaje, da je varstvo in vzgoja otrok v glavnem na strani matere.

7. Take zaključke utemeljeno napada toženec. Navaja, da je v avgustu 2013 ostal brez zaposlitve in bi ga plačevanja preživnine v določeni višini privedlo v zelo težak materialni položaj. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je toženec že tekom postopka na prvi stopnji ostal brez zaposlitve. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kakšni so dejanski mesečni prejemki toženca, niti kakšne so njegove pridobitne zmožnosti, pač pa je ugotovilo (le), da bo prejel še zadnjo plačo in odpravnino in da se bo lahko prijavil na Zavodu za zaposlovanje ter nekaj časa prejemal nadomestilo. Sodišče je štelo, da je, upoštevaje dohodke pravdnih strank, preživninsko breme med pravdni stranki ustrezno razporejeno. Bistvenega kriterija, ki vpliva na ugotovitev, kakšne so preživninske zmožnosti enega od zavezancev, sodišče sploh ni ugotovilo. Sodišče ni ugotovilo, kakšni so (in bodo) toženčevi prihodki, niti ni jasno, kakšne so sploh zmožnosti toženca za pokrivanje njegovih preživninskih obveznosti. Ob ugotovitvi, da je tožencu delovno razmerje prenehalo in je ostal brez zaposlitve, da bo prejel še eno plačo in odpravnino in se bo lahko prijavil na Zavod za zaposlovanje, brez konkretnih ugotovitev, kakšne prejemke naj bi prejemal, ni mogoče narediti zaključkov o pridobitnih sposobnostih toženca. Prav tako jih ni mogoče preveriti. Sodba je zato v tem delu obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in jo je bilo potrebno v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti v tem obsegu v novo sojenje.

8. V sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in drugimi osebami, sodišče ni vezano na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka (drugi odstavek 408. člena ZPP). SodIšče z odločitvijo o stikih ni kršilo določb ZPP, ko je odločilo drugače, kot je zahtevala tožnica. Pač pa je utemeljen očitek pritožbe, da je izrek sodbe v delu, ki se nanaša na stike med počitnicami, nerazumljiv. Iz izreka izhaja, da otroka preživita z očetom 15 dni počitnic, oče pa je dolžan zagotoviti, da v tem času pokličeta mater, njegovi starši pa pri tem niso prisotni. Prepoved prisotnosti starih staršev se torej nanaša tako na njuno prisotnost med 15-dnevnim preživljanjem počitnic in na komunikacijo z materjo. Tako je izrek razumelo pritožbeno sodišče ter toženec. Iz obrazložitve izhaja drugače (7. točka). Torej obstaja nejasnost med izrekom in obrazložitvijo sodbe, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. toki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo potrebno sodbo v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe glede zatrjevane listispendence. Sodišče se je do toženčevega ugovora o litispendenci opredelilo in nanj odgovorilo (primerjaj 3. točko sodbe). Te razlage prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče sprejema in se nanje sklicuje.

10. Pritožbeni očitki, ki napadajo ugotovljene preživninske potrebe otrok so pavšalne narave. Sicer pa je prvostopenjsko sodišče ugotovilo preživninske potrebe v višini 400 EUR za vsakega otroka, pri čemer ni podrobneje ugotavljalo njunih posameznih potreb, ampak ocenilo, da se potrebe niso bistveno spremenile, razen bivalnih (13. točka obrazložitve sodbe). Pritožba sicer konkretizirano napada le ugotovljeno višino najemnine, ki naj bi znašala 117,00 EUR na osebo. Sodišče glede tega ni naredilo drugačnih zaključkov, saj je upoštevalo mesečno najemnino v višini 350,00 EUR (upoštevaje 3 osebe, je to enak znesek, kot navaja pritožnik). Katerih konkretnih pripomb glede ugotovljenih potreb otrok sodišče ni upoštevalo in zakaj naj bi bile te napačno (previsoko) ugotovljene, pritožba ne navede.

11. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in prvostopno sodbo toženca v delu, ki se nanaša na višino preživnine (po nasprotni tožbi) in v delu, ki se nanaša na način izvrševanja stikov med počitnicami ter posledično o stroški razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

(1) Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP.