Jedro

Ker je sodišče odločalo na podlagi navedb, pri tem pa ni izvedlo zaslišanj in štelo, da to ni pravno relevantno, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlog tožeče stranke za zaslišanje priče se nanaša na pravno odločilno dejstvo. Sodišče bo moralo ta dokaz primerjati tudi z drugimi dokazi, ki so v spisu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe ugodilo in izdalo sklep, v katerem je naložilo toženi stranki, da v treh dneh vrne posest na spornem delu nepremičnine in naštetih premičnin, ki se nahajajo v tem prostoru, da izroči ključe nove ključavnice ali staro zamenja s staro in s tem vzpostavi prejšnje stanje. V primeru, da ne bi tega storil, je imenovalo sodnega izvršitelja, ki bo ključavnico zamenjal. Nato je tožena stranka podala ugovor in z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Najprej povzame sklep sodišča prve stopnje. Zgrešeni so sklepi in ugotovitve na podlagi presoje predloženih dokazov. Razlogi so nejasni, nerazumljivi in nepreverljivi. Sodišče bi jih morali odločiti na podlagi 239. člena ZIZ. V primeru ugovora sodišče to vroči upniku, ki mora navesti dejstva in dokaze, na katere je upiral svoj predlog, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Tega sodišče ni storilo. Ni presojalo utemeljenosti ugovora in ni presojalo resničnost navedb. Brez izzvajanja dokazov je samo sklepalo. Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor navedla, da je s ključem izročenim maja 2022 nemoteno vstopala v skladišče in dostopala do stvari. 5. 9. 2022 pa z istim ključem ni mogla odpreti ključavnice oziroma žabice na vratih in je logično, da so takrat vrata bila zamenjana z drugo ključavnico in ne s tisto, katero je ključ odpiral. Tožeča stranka je tudi navedla, da je bil ključ, ki ga je prejela maja 2022 od tožene stranke in ključavnico, zadnjo mirno posestno stanje. Tožeča stranka je tudi navedla, da je od 5. 9. 2022 do prejema tožbe in sklepa o začasni odredbi bila žabica, za katero ni imela ključa oziroma ključ ni odpiral te žabice. Tožeča stranka se je oprla na dejstva in dejanja, ki jih je izvedla sama tožena stranka s tem, ko je k odgovoru na tožbo in ugovoru zoper začasno odredbo priložila ključ, za katerega je sama navedla, da pripada tožeči stranki. Ta ključ je bil vročen tožeči stranki. Nato je s tem ključem tožeča stranka odšla na lokacijo in odklenila vrata. Po svojem prokuristu je skušala odpreti vrata tudi s ključem, ki ga je že imela in ugotovila, da gre za takšen ključ. Ključa sta torej enaka. Tožeča stranka je predlagala fotografije, posnetke in zaslišanje prokurista. Tožeča stranka je navedla, da je ključ prejela maja 2022 in najprej ni odpiral ključavnice. Po prejemu tožbe in začasne odredbe pa je tožena stranka očitno ponovno zamenjala ključavnico z njo novo in izročila ključ sodišču. Tožeča stranka je v odgovoru na ugovor opozorila na dejstvo, da tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke o tem, da je bila v času od 5. 9. 2022 do izročitve ključa tožeči stranki po sodišču, to je oktober 2022, na vratih skladišča nameščena druga ključavnica oziroma žabica. Sodišče ni upoštevalo, da se do navedenega ni opredelilo. Sodišče pa že v naprej sodi in je s tem poseglo v sodno varstvo, ki ga tožeča stranka uveljavljala s tožbo. Odločalo je brez izvedbe dokazov in mimo ugotavljanja verjetnosti obstoja zatrjevane terjatve. Sodišče pa napačno očita tožeči stranki, da bi morala tožeča stranka izkazati svoje trditve z zaslišanjem ostalih najemnikov, ob tem pa predloženih dokazov, zlasti zaslišanje prokurista, ni izvedlo. Tožena stranka s tem postopkom želi odpovedati najemno pogodbo. Ni jasno, kaj želi sodišče povedati z zaključki, da tožnik dne 5. 9. 2022 ključavnice verjetno ni poskušal odkleniti s ključem, ki mu ga je maja izročil toženec. Ni jasno, na podlagi česa sprejema take zaključke in to je sporno. Zaključki so v nasprotju s predloženimi dokazi in nepreverljivi.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, saj ni izvedlo predlaganih dokazov tožeče stranke glede pravno odločilnih dejstev. Tožeča stranka namreč trdi, da je tožeča stranka najprej zamenjala ključavnico, saj ključ, katerega je dobila od tožene stranke maja 2022, ni odpiral vrat oziroma je odklepal od 5. 9. 2022. Tega dne pa ni mogel več odkleniti. Ponovno je lahko odklenila vrata oktobra 2022, ko mu je tožena stranka preko sodišča poslala ključ. Tožeča stranka je trdila, da je prokurist primerjal ključe in ugotovil, da sta ključa ista. Tožeča stranka je nato sklepala, da je toženec najprej zamenjal ključavnico 5. 9. 2022 in po prejemu tožbe ponovno zamenjal ključavnico s staro, ključ stare ključavnice pa poslal preko sodišča tožeči stranki. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje prokurista in predložila videoposnetek in fotografije. Sodišče pa ne verjame tožeči stranki, ker ni predlagal zaslišanja drugih dveh najemnikov, ampak predlaga le zaslišanje prokurista in vpogled v fotografije in posnetek. Sodišču se zdi nerazumljivo, da bi v bistvu tožena stranka trikrat zamenjala ključavnico in to le zato, ker želi tožeči stranki odpovedati najemno pogodbo.

6. Odločanje brez izvedbe dokazov, ki se nanašajo na pravno odločilno dejstvo, pomeni onemogočanje dostopa do sodišča oziroma kršitev načela kontrdiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče ne more očitati tožeči stranki, da ni predlagala zaslišanja drugih najemnikov. Sodišče bi lahko zaslišalo prokurista in ga vprašalo tudi o teh dejstvih, če meni sodišče, da je to odločilno. Po potrebi pa lahko tudi izvede dokaze druge stranke, ki jih je v zvezi s tem predlagala. Odločanje o ugovoru zoper izdano začasno odredbo ni vedno brez naroka.

7. Tako je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj opravi narok za odločanje o ugovoru in že prvi narok za obravnavo meritorne zadeve. ZIZ in ZPP ne določata, da sodišče ne sme opraviti dokaznega postopka hkrati za odločitev o začasni odredbi in o glavni stvari.

8. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.