Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov.
Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
I. Pritožbi druge tožene stranke zoper zamudno sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba v stroškovni odločitvi spremeni tako: - da se IV. točka izreka glasi: "Prva tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti 2.264,30 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila." - da se v V. točki izreka glede druge tožene stranke stroškovna odločitev spremeni tako, da glasi: " Tožeča stranka je dolžna drugi toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 627,73 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila."
II. Tožeča stranka je dolžna drugi toženi stranki povrniti 394,19 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
III. Pritožba prve tožene stranke zoper sklep z dne 18. 4. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 5. 2017 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
IV. Prva tožena stranka je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z zamudno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sklenjene med A. M. in prvim tožencem z dne 3. 3. 2015 (I. točka izreka). Ugotovilo je, da je vknjižba pridobitve lastninske pravice do 5/16 v korist prvega toženca pri nepremičninah z ID znakom 001 in 002, opravljena na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, neveljavna, zaradi česar se pri solastninskem deležu do 5/16 vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (II. točka izreka). Ugotovilo je, da v zapuščino po pokojni A. M., rojeni ..., umrli ..., sodi zapustničina denarna terjatev do njenega sina - prvega toženca v višini 5.812,04 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 12. 9. 2016 do plačila (III. točka izreka). Prvo toženo stranko in drugo toženo stranko je obvezalo na solidarno plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.264,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka) ter odločilo, da sta toženi stranki dolžni sami kriti svoje pravdne stroške postopka (V. točka izreka).
S sklepom z dne 18. 4. 2017 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prve tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka) ter zavrnilo njen predlog za prekinitev postopka do pravnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka) ter odločilo, da je prva tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po prejemu tega sklepa povrniti stroške postopka v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v znesku 214,19 EUR, v primeru zamude z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka za izpolnitev do plačila. S popravnim sklepom z dne 3. 5. 2017 je sklep z dne 18. 4. 2017 v III. točki izreka popravilo tako, da je znesek stroškov 214,19 EUR popravilo v znesek 311,68 EUR.
2. Prva tožena stranka se pritožuje zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in o zadevi odloči samo oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stranki, ki ji je bila vročitev opravljena po določbah o nadomestni vročitvi, pa nato za vročitev tožbe dejansko ni izvedela, mora biti omogočena vrnitev v prejšnje stanje. V obravnavanem primeru prvi toženec za vročitev tožbe ni izvedel, ker je toženčeva žena sodno pisanje pustila na običajnem mestu na kuhinjskem pultu, ga ni odpirala in ji zato vsebina ni bila poznana in o njej prvemu tožencu ni mogla nič povedati. Pisanja mu tudi ni izročila, zato prvi toženec ni vedel in ni mogel vedeti, da je žena zanj prevzela predmetno tožbo. Toženec je bil v tistem obdobju zaradi svojega zdravstvenega stanja utrujen in imel hude bolečine. Pritožba podrobno opisuje zdravstveno stanje prvega toženca. Toženčevi ženi je bilo zdravstveno stanje moža znano, saj je sama povedala, da je skrbela zanj in urejala vse potrebno. Izpovedala je, da se potem, ko je možu povedala za pismo, na to pošto ni več ozirala, saj je imela druge skrbi. Vedela je, da je prvi toženec nemobilen. Prvi toženec je bil zaradi zdravil, ki jih je jemal, poslovno nesposoben do 22. 10. 2016. V ta namen je bila predlagana tudi postavitev izvedenca medicinske stroke, vendar je sodišče njegovo izvedbo zavrnilo zgolj s pavšalno obrazložitvijo, da izvedba tega dokaza ne bi spremenila odločilnih dejstev. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka. Dejstvo, da žena tožencu ni izročila pisanja, ki ga je prevzela že 22. 10. 2016, ampak se je prvi toženec z njim in njegovo vsebino seznanil šele 24. 10. 2016, predstavlja upravičljiv razlog za zamudo. Ker je toženec pisanje odprl v ponedeljek, tožencu ni moč očitati, da bi moral ženo še posebej spraševati, kdaj ga je prevzela. Ker je ponedeljek delovni dan, je povsem normalno, da prvi toženec ni dvomil, da je žena pisanje sprejela v ponedeljek. Poleg tega je sodišče po poizvedbi pooblaščenke le tej sporočilo napačen datum vročitve tožbe, zaradi česar je prišlo do zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Pooblaščenka nima medicinskih znanj in zgolj okoliščina, da stranka za pomoč pri hoji uporablja bergle, pooblaščencu kot laiku na področju medicine ne pove nič drugega kot to, da si je stranka poškodovala nogo. Zmoten je zaključek sodišča, da bi morala pooblaščenka že zgolj na podlagi dejstva, da je stranka uporabljala bergle, podvomiti v pravilnost vročitve, ki ji ga je povedala stranka. Ob dejstvu, da je bila telefonska poizvedba opravljena enkrat od 7. 11. 2016 do 18. 11. 2016 in je sodišče pooblaščenki datum vročitve sporočilo (vendar napačnega), je irelevantno, ali je pooblaščenka že ob telefonski poizvedbi sodišču posredovala pooblastilo, ki ga je prvi toženec podpisal že 27. 10. 2016. Ker je pooblaščenka referentko spraševala o vročitvi v točno določeni zadevi z navedbo opravilne številke, torej je pooblastilo imela in je bila zato upravičena pridobiti ta podatek. Če ne bi bila pooblaščena, tudi za opravilno številko ne bi mogla vedeti. Pooblaščenka ima pisarno v K. in zaključek sodišča, da bi se morala o datumu vročitve prepričati na lastne oči in ne po telefonu, odvetnike, ki nimajo sedeža v kraju, kjer je sodišče, ki vodi postopek, sili v to, da bi se morali dnevno voziti na različna sodišča v državi in vpogledovati v spise. Razlaga, kot jo je podalo sodišče prve stopnje, je izrazito stroga in neživljenjska, saj človeku, ki je resno bolan, nalaga bremena, ki v trenutku bolezni niso realna. Prav tako je neživljenjsko, da bi moral pooblaščenec že na podlagi dejstva, da ima stranka bergle, sklepati o njenem zdravstvenem stanju in na lastne oči preverjati, kdaj je bila tožba vročena stranki.
3. Druga tožena stranka se pritožuje zoper IV. točko zamudne sodbe iz vseh zakonsko določenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v IV. točki izreka spremeni tako, da je tožnica dolžna povrniti pritožnici stroške postopka v višini 629,30 EUR ter pritožbene stroške. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preiskusiti. Sodišče svoje stroškovne odločitve ni obrazložilo, ampak je zgolj navedlo, da temelji na 154. in 161. členu ZPP. Pritožba uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in konkretno v odgovoru na tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vsebino odgovora na tožbo. Pritožnica je že v zapuščinskem postopku navedla, da sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne priznava ter da se v pravdne postopke ne namerava spuščati. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno povzelo, da je pritožnica pripoznala tožbeni zahtevek tožnice, razen pod IV. točko zahtevka, s katero tožnica zahteva, da ji je pritožnica skupaj s tožencem dolžna povrniti stroške tega postopka. Zahteva tožnice po povrnitvi pravdnih stroškov je neutemeljena. Pritožnica ni dala povoda za tožbo. Že v zapuščinskem postopku se je strinjala, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju neveljavna, tožbeni zahtevek pa je pripoznala že v odgovoru na tožbo. Sodišče pa je v obrazložitvi navedlo, da pritožnica priznava zgolj dejanske navedbe v tožbi, kar pa ne vsebuje pripoznave tožbenega zahtevka, zaradi česar so ji pravdni stroški, ki jih je priglasila, nastali po nepotrebnem in jih sodišče ni priznalo. Nadalje je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Zgolj to, da je sodišče zahtevku zoper prvega toženca ugodilo, še ne pomeni, da je pritožnica dala povod za tožbo. Dejanski ugotovitvi, da je pritožnica zahtevek tožnice ves čas (tudi pred pravdo) priznavala in da je tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo tudi pripoznala, pripeljeta do zaključka, da ni dala povoda za tožbo. Sodišče bi moralo ob pravilni uporabi materialnega prava (157. člen ZPP) tožnici naložiti povračilo stroškov postopka. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na porazdelitev bremena pravdnih stroškov in uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva. Tudi ob pravilni uporabi četrtega odstavka 161. člena ZPP bi moralo sodišče drugo toženko oprostiti plačila pravdnih stroškov tožnice.
4. Pritožba druge toženke zoper stroškovno odločitev zamudne sodbe je utemeljena.
5. Pritožba prve tožene stranke zoper sklep z dne 18. 4. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 5. 2017 ni utemeljena.
O pritožbi druge tožene stranke zoper stroškovno odločitev zamudne sodbe
6. Sodišče prve stopnje je glede stroškov odločilo, da sta prvi toženec in druga toženka dolžna tožnici solidarno povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.264,30 EUR (IV. točka izreka) ter da toženca sama krijeta svoje stroške pravdnega postopka (V. točka izreka).
7. V obravnavanem primeru sta toženi stranki nujna enotna sospornika. Prvi toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, medtem ko je druga toženka na tožbo odgovorila ter pripoznala tožbeni zahtevek (v četrtem odstavku I. točke odgovora na tožbo je druga toženka navedla, da primarni in podrejeni tožbeni zahtevek tožnice priznava, razen v stroškovnem delu,) ter izpostavila, da povoda za tožbo ni dala, ker je že v zapuščinskem postopku izjavila, da pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne priznava.
8. Glede na to, da je druga toženka v odgovoru na tožbo pripoznala tožbeni zahtevek, pritožba utemeljeno graja stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je drugo toženko solidarno s prvim tožencem obvezalo na plačilo pravdnih stroškov tožnice. V skladu z določilom četrtega odstavka 161. člena ZPP namreč sodišče, če so toženi vsi udeleženci materialnopravnega razmerja kot nujni sosporniki, tistih, ki so pripoznali tožbeni zahtevek, ne obsodi na plačilo pravdnih stroškov1. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (četrti odstavek 161. člen ZPP) je pritožbeno sodišče zato pritožbi druge toženke ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo v IV. točki spremenilo tako, da je prvi toženec dolžan sam kriti pravdne stroške tožnice (358. člen ZPP).
9. Druga toženka v pritožbi izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje, ki je njeno zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo zavrnilo. V pritožbi izpostavlja, da povoda za tožbo ni dala, saj se je že v zapuščinskem postopku strinjala, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju neveljavna, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek tožnice (razen v stroškovnem delu) pripoznala. Kot določa 157. člen ZPP, v primeru, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je tožbeni zahtevek pripoznala v odgovoru na tožbo oz. na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje stvari, ji mora tožnik povrniti pravdne stroške. Dejstvo, da gre v tej zadevi za sospornike, na uporabo pravila 157. člena ZPP ne vpliva2. Ker druga toženka že v zapuščinskem postopku ni priznavala veljavnosti sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, v odgovoru na tožbo pa je tožbeni zahtevek pripoznala, druga toženka ni dala povoda za sodno intervencijo, zato je njen zahtevek na povrnitev pravdnih stroškov odgovora na tožbo na podlagi določila 157. člena ZPP utemeljen.
10. Pritožbeno sodišče je zato stroškovno odločitev v V. točki izreka na podlagi določila 358. člena ZPP spremenilo tako, da je tožnico na podlagi 157. člena ZPP obvezalo na povrnitev pravdnih stroškov druge toženke, ki znašajo: 1100 odvetniških točk znaša nagrada za sestavo odgovora na tožbo (tar. št. 18 Odvetniške tarife) ter 21 odvetniških točk znašajo materialni izdatki (11. člen Odvetniške tarife), skupaj torej 1121 odvetniških točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,4590 EUR ter 22% DDV, znaša 627,73 EUR. Stroški posveta s stranko so že zajeti v nagradi za sestavo odgovora na tožbo, zato je pritožbeno sodišče nagrado za navedeno opravilo zavrnilo. Navedeni znesek pravdnih stroškov 627,73 EUR je tožnica dolžna drugi toženki povrniti v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
11. Ker je druga toženka s svojo pritožbo uspela, ji je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP tožnica dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, ki znašajo: 375 točk znaša nagrada za sestavo pritožbe, materialni izdatki v višini 2% znašajo 7,5 točk, skupaj tako nagrada pooblaščenke druge toženke znaša 382,5 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,4590 EUR ter 22% DDV znaša 214,19 EUR. Nagrade za posvet s stranko pritožbeno sodišče ni priznalo, saj je nagrada za navedeno opravilo že zajeta v nagradi za sestavo pritožbe. Skupaj s sodno takso za pritožbo v višini 180,00 EUR znašajo stroški pritožbenega postopka druge toženke 394,19 EUR. Navedeni znesek 394,19 EUR je tožnica dolžna drugi toženki plačati v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).
O pritožbi prvega toženca zoper sklep z dne 18. 4. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 5. 2017
12. V skladu z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega vzroka.
13. Kot izhaja iz vročilnice, spete k list. št. 13, je bila tožba prvemu tožencu vročena z nadomestno vročitvijo v soboto dne 22. 10. 2016. Glede na to, da je priča J. M. izpovedala, da je prvemu tožencu že v soboto povedala, da je nekaj prišlo zanj s sodišča, prvi toženec pa ji je rekel, da bo pošto pogledal kasneje, je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvi toženec za vročitev tožbe dne 22. 10. 2016 ni izvedel. 14. Pritožbeno sklicevanje, da je bil prvi toženec v obdobju od 12. 10. 2016 do 22. 10. 2016 poslovno nesposoben zaradi zdravstvenih težav, ter pritožbeno sklicevanje na zdravstvene težave prvega toženca, ki jih pritožba obširno povzema, ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj zdravstvene težave prvega toženca niso bile, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niti nenadne niti nepredvidljive. To izhaja že iz navedb prvega toženca, ki je trdil, da so bile njegove zdravstvene težave prisotne daljše obdobje pred vročitvijo tožbe v odgovor. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazni predlog po postavitvi izvedenca medicinske stroke za prvega toženca. Posledično pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni utemeljen.
15. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je prvi toženec s tožbo seznanil 24. 10. 2016 (vročitev je bila opravljena 22. 10. 2016 ženi prvega toženca), nakar je poklical odvetnico in se dogovoril za sestanek z njo 27. 10. 2016, kamor ga je peljala priča žena J. M. Pooblaščenka prvega toženca je trdila, da je telefonsko na sodišču, pri referentki na vpisniku II P v času od 7. 11. 2016 do 18. 11. 2016 preverila, kdaj je bila tožba vročena prvemu tožencu v odgovor. Trdila je, da je dobila napačen podatek, da je bila vročitev opravljena 24. 10. 2016 (ne pa 22. 10. 2016). Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se od odvetnika pričakuje, da se o vročitvi prepriča sam. Sklicevanje pritožbe, da je v obravnavani zadevi podatek o vročitvi tožbe predstavljal nujen podatek, ki ga je sodišče dolžno posredovati stranki po telefonu, ni utemeljeno, saj je za odgovor na tožbo določen 30 dnevni rok, sama pooblaščenka pa je bila s tožbo seznanjena že 27. 10. 2016, torej le 5 dni po dejanski vročitvi tožbe prvemu tožencu. Prav tako tudi morebitna pridobitev napačnega podatka o vročitvi s strani sodišča pooblaščenke ne razbremenjuje njene dolžnosti, da tudi sama preveri datum vročitve tožbe, saj se mora odvetnik po prevzemu spisa sam seznaniti s celotnim procesnim gradivom in preveriti, ali so v teku kakšni prekluzivni roki3. Zato je posledično neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je stališče sodišča prve stopnje o odvetnikovi dolžnosti vpogleda v spis v primeru, ko odvetnik o datumu vročitve ni prepričan, prestrogo in neživljenjsko.
16. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka do pravnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, saj navedena okoliščina ni predvidena kot razlog za prekinitev postopka (205. in 206. člen ZPP).
17. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo prvega toženca in potrdilo izpodbijani sklep z dne 18. 4. 2017 v zvezi s popravnim sklepom z dne 3. 5. 2017 (2. točka 365. člena ZPP).
18. Ker prvi toženec s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).
1 N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba GV, 2005, stran 52. 2 Sklep VS RS II Ips 302/2014 z dne 10. 3. 2016. 3 A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba GV, 2005, stran 484.