Jedro

Predlog toženca ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnik le smiselno zatrjuje obstoj absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, svojih trditev pa ne izkaže s predložitvijo listin (glede trditev tožnika, ki naj bi jih po ugotovitvah sodišča druge stopnje vsebovala njegova prva pripravljalna vloga). Sicer pa z očitkom relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, po kateri revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako ne izkaže splošne pomembnosti izpostavljenih vprašanj, niti odstopa od sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z osebnimi vozili, traktorji in s traktorskimi priključki preko nepremičnine parc. št. 1107 k. o. ... v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 1106 k. o. ... po opisani trasi poti. Ugodilo je tudi zahtevku, da je toženec dolžan odstraniti veje drevesa lipe, ki segajo v zračni prostor služnostne poti.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

‒Ali je sodišče (oz. sta nižji sodišči) storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP? (ker nista upoštevali metodološkega napotka 8. člena ZPP)?

‒Ali je odločitev sodišč materialno in procesno pravno pravilna ter ustrezno obrazložena o izpolnjenosti predpostavk za priposestvovanje stvarne služnosti (glede načina in obsega trajanja koriščenja nepremičnine toženca, saj je trditvena podlaga tožnika precej skromna oz. slednji s svojimi navedbami v postopku ni utemeljeval vseh potrebnih elementov za priposestvovanje stvarne služnosti in gre posledično - po mnenju toženca - za nedopustno širjenje pravic iz stvarne služnosti)?

‒Ali gre pri morebitni "prestavitvi" trase poti zgolj za nekaj centimetrov že za ukinitev oz. prenehanje služnostne poti oz. gre le za "upoštevanje" načela, da je potrebno služnostno pravico izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stran (služnostna pravica poti ne daje upravičenja do najboljše (idealne) linije vožnje, ampak tiste, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče in še zagotavlja prevoznost poti - VSM sklep I Ip 589/2017 z dne 11. 10. 2017)?

4.Predlog ni popoln.

5.Vrhovno sodišče je že večkrat obrazložilo, da kot precedenčno sodišče z razvojem sodne prakse in razlago prava, ki naj bo ex ante vodilo nižjim sodiščem pri odločanju, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja predvsem javno funkcijo. Temu ustrezno postavlja zakon stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

6.Predlog toženca ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Tožnik le smiselno zatrjuje obstoj absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, svojih trditev pa ne izkaže s predložitvijo listin (glede trditev tožnika, ki naj bi jih po ugotovitvah sodišča druge stopnje vsebovala njegova prva pripravljalna vloga). Sicer pa z očitkom relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka skuša obiti določbo drugega odstavka 370. člena ZPP, po kateri revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako ne izkaže splošne pomembnosti izpostavljenih vprašanj, niti odstopa od sodne prakse.

7.Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).