Jedro

Zadeve določitve hišne številke ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP. Ta ugotovitev nadalje pomeni tudi, da zoper obvestilo ni dovoljena uporaba rednih pravnih sredstev določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIOUNUS, zato izdanemu obvestilu ni mogoče pripisati posledic kot je dokončnost akta. Iz navedenega razloga po presoji sodišča niti napačen pravni pouk na spornem obvestilu, da je zoper njega dovoljen upravni spor, ne more spremeniti prej navedene ugotovitve in tožnici omogočiti varstva pravic v upravnem sporu, toliko bolj, ker se z izpodbijanim obvestilom ni odločalo o kakšni pravici ali koristi tožnice, ki bi jo bilo treba ščititi z zagotavljanjem sodnega varstva.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Šmarje pri Jelšah, je 21. 2. 2011 izdala obvestilo o določitvi hišne številke, št. 2122-459/2010-4. V obvestilu je navedla, da se stavbi številka 51, v katastrski občini ..., katere lastnica je A.A., ki stanuje na naslovu ... 14, ..., dodeli hišna številka z naslovom ... 14a, …. Odločitev je pojasnila s podatkom, da je B.B. 5. 1. 2011 pri Geodetski pisarni Šmarje pri Jelšah vložil zahtevo za določitev hišne številke stavbi, ki stoji na parc. št. 571/2 v k.o. ... in je last A.A. Izjavil je, da je uporabnik dela stavbe, bivalnika, ki stoji na plošči, pod katero je gospodarsko poslopje in v katerem živi in ima pisarno. Stavbi je bila 6. 1. 2011 določena hišna številka 14a, B.B. pa izročeni vprašalniki, s pojasnilom, da mora izpolnjene dostaviti na Geodetsko pisarno Šmarje pri Jelšah. Dne 6. 1. 2011 je organ izdal obvestilo o določitvi hišne številke in naslova ter ga vročil B.B. Dne 14. 1. 2011 je Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Šmarje pri Jelšah prejela pritožbo A.A., zaradi nestrinjanja z določitvijo hišne številke z naslovom ... 14a. Po ogledu na terenu je bilo ugotovljeno, da je B.B. vložil zahtevo za določitev hišne številke na bivalniku, postavljenem v stavbi, nad njim pa je streha, ki je sestavni del poslopja, zato je bilo 1. 2. 2011 izdano obvestilo o ukinitvi hišne številke z naslovom ... 14a.

Dne 7. 2. 2011 je B.B. Geodetski pisarni Šmarje pri Jelšah dostavil izpolnjene vprašalnike s podatki o delih stavbe številka 51, iz katerih je razvidno, da se v drugi etaži te stavbe nahajajo trije deli in sicer stanovanjski del, del v katerem je delavnica in del, ki se uporablja kot skladišče. Na podlagi dostavljenih podatkov je organ v skladu z določbo tretjega odstavka 26. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (v nadaljevanju ZDOIONUS), po kateri se hišna številka določi tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje ali se v njej opravlja dejavnost, ugotovil, da stavba ali njeni deli v tem konkretnem primeru niso evidentirani v katastru stavb ali delu nepremičnin, kar pomeni, da mora vlagatelj zahteve za določitev hišne številke poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (tretji odstavek 27. člena ZDOIONUS). Po določbi prvega odstavka 27. člena tega zakona lahko zahtevo za določitev hišne številke vloži oseba, ki lahko v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Po določbi prvega odstavka 81. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb lahko vloži uporabnik stavbe ali dela stavbe. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo hišne številke je Območna geodetska uprava Celje tej stavbi določila hišno številko ter evidentirala v njej tri nove dele stavbe. Obvestilo je izdala na podlagi osmega odstavka 27. člena ZDOIONUS.

Zoper navedeno obvestilo je vložila tožbo A.A. V tožbi pojasnjuje, da je lastnica celotne kmetije, vseh premičnin in nepremičnin in da s starejšim sinom C.C. skupaj kmetujeta na 13 hektarjev veliki kmetiji. Navaja, da je bila hišna številka dodeljena hlevu, ki je bil po požaru v letu 2005 obnovljen, tudi s pomočjo prostovoljnih prispevkov. Z delom je pomagal tudi mlajši sin B.B, nikoli pa ni prispeval finančno. Danes si lasti zgornji del hleva in lastnici ne dovoli njegove uporabe. Niso točne navedbe, ki jih je podal na Geodetski upravi Šmarje, da je zgornji del hleva razdeljen na tri dele, bivalni oziroma stanovanjski del, delavnico in skladišče za njegove stroje. Zaradi motenja posesti poteka spor v Celju na sodišču, prav tako pa teče postopek ugotavljanja prebivanja na Upravni enoti Šmarje pri Jelšah. Tožnica kot pomembno izpostavlja tudi dejstvo, da je kmetija z zakonom zaščitena in kot taka nedeljiva. Kot edina lastnica kmetije tudi ne dovoli na svojem naslovu (še) hišne številke ..., niti je ne potrebuje. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Odgovor na tožbo je sodišču podal tudi B.B. in pojasnil, da je uporabnik zgornjega dela stavbe, ki nosi hišno številko 14a. Stavba je vpisana v register stavb, razdeljena na hlev, delavnico, skladišče in manjši bivalni del, zato izpolnjuje pogoje za dodelitev številke. Bivalni del je zgrajen tako, da je bivalni kontejner vgrajen v stavbo in je nepremičnina. Preselitev v bivalnik je bila edina možnost in pobeg pred nenehnim nasiljem in grožnjami. Družina mu je onemogočila napeljavo vodovoda in elektrike, zato je tudi nabavil elektro agregat. Zelo veliko je na terenu, svoje stroje popravlja v delavnici. Večkrat prespi pri punci, kar je normalno, preživlja pa se sonaravnim kmetovanjem. Glede lastništva same stavbe poteka postopek na sodišču, kjer se bo dokazalo kdo je zgradil stavbo, s čigavimi sredstvi in za koga jo je gradil. Hišno številko je pridobil po zakoniti poti, v primeru poravnave pa se lahko stavba zopet spremeni v gospodarsko poslopje, če se bo uporabljala kot hlev in zgornji del kot senik in strojna lopa. Prisiljen se je bil preseliti, kot tudi pridobiti hišno številko, da je lahko spremenil stalno prebivališče in pošilja tudi kopijo potrdila o stalnem prebivališče, dejansko prebivanje pa je ugotovilo Ministrstvo za notranje zadeve.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila postopek določitve hišne številke in v odgovoru na tožbo izrecno pojasnila, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek, kar določa sedmi in osmi odstavek 27. člena ZDOIONUS, saj določitev hišne številke stavbi ni odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi fizične oziroma pravne osebe, ampak gre za določitev imena stavbi. Gre za tehnično dejanje, saj se o določitvi hišne številke ne izda upravna odločba, to je odločba oziroma sklep, ampak se obvesti le z dopisom oziroma obvestilom. Kljub temu, da gre za tehnično dejanje, torej ne upravni postopek, pa morajo biti za določitev hišne številke izpolnjeni pogoji določeni v 26. in 27. členu ZDOIONUS. Konkretno pojasnjuje postopek določitve hišne številke 14a in navaja, da je B.B. na Geodetski upravi predložil izpolnjene vprašalnike s podatki potrebnimi za evidentiranje nepremičnine – stavbe številka 51 k.o. ... v registru nepremičnin in s čimer so bili izpolnjeni vsi v ZDOIONSU predpisani pogoji za določitev hišne številke. Prav tako status zaščitene kmetije ni ovira za določitev hišne številke stavbi, kot to zmotno meni tožeča stranka, niti ne more na določitev hišne številke vplivati lastninsko pravni odnos med udeleženci, niti na izid njihovih sporov, v zvezi z motenjem posesti oziroma stalnim prebivališčem.

Pojasnjuje tudi, da v zvezi s tožbenimi trditvami tožeče stranke, da se ne strinja z dejstvom, da naj bi bil zgornji del hleva razdeljen na tri dele, da je to podatek, ki izhaja iz izpolnjenih vprašalnikov s podatki o delih stavbe številka 51 k.o. ..., ki jih je Geodetski upravi predložil B.B. Sklicevala se je na določbe ZEN, ki določajo, da lahko Geodetska uprava podatke o nepremičninah zbira z vprašalniki in se ti podatki uporabijo za namen vzpostavitve in vodenje registra nepremičnin. Gre za podatke iz vprašalnika na podlagi 103. člena ZEN.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V 1. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je določeno, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt opredeljuje ZUS-1 v drugem odstavku 2. člena. Določa ga kot upravno odločbo in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Skladno z navedenim sta v ZUS-1 določena dva pogoja, ki morata biti kumulativno podana ob presoji, da gre pri izpodbijanem aktu za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Formalno pravni pogoj je, da gre za akt, ki je izdan s strani državnega organa, organa lokalne skupnosti oziroma nosilca javnih pooblastil, materialno pravni pogoj pa je, da akt vsebuje vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta ter s tem posega v pravni položaj tožnika.

V obravnavani zadevi je sporna izdaja Obvestila o določitvi hišne številke. Gre za obvestilo, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Celje, Geodetska pisarna Šmarje pri Jelšah, izdala v postopku določitve hišne številke, na podlagi določb 27. člena ZDOIOUNUS. Sodišče izrecno opozarja na določbo sedmega odstavka 27. člena ZDOIOUNUS, ki določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek, kar posledično pomeni, da zadeve določitve hišne številke ni mogoče opredeliti kot upravne zadeve v smislu 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta ugotovitev nadalje pomeni tudi, da zoper obvestilo ni dovoljena uporaba rednih pravnih sredstev določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIOUNUS, zato izdanemu obvestilu ni mogoče pripisati posledic kot je dokončnost akta. Iz navedenega razloga po presoji sodišča niti napačen pravni pouk na spornem obvestilu, da je zoper njega dovoljen upravni spor, ne more spremeniti prej navedene ugotovitve in tožnici omogočiti varstva pravic v upravnem sporu, toliko bolj, ker se z izpodbijanim obvestilom ni odločalo o kakšni pravici ali koristi tožnice, ki bi jo bilo treba ščititi z zagotavljanjem sodnega varstva nasploh oziroma subsidiarnega sodnega varstva v upravnem sporu (prvi odstavek 4. člena ZUS-1). Varstvo si bo lahko tožnica zagotovila v postopku evidentiranja stavbe (dela stavbe) v kataster stavb.

Ker po navedenem obvestila o določitvi hišne številke v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati, je moralo sodišče tožbo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.