Jedro

Strokovno mnenje je bilo potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, so del pravdnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v prvem odstavku I. točke izreka tako, da sta toženca E. D. in P. Š. dolžna nerazdelno plačati tožeči stranki znesek 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2013 dalje v roku 8 dni, - v drugem odstavku I. točke izreka tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki sta jih toženca nerazdelno dolžna povrniti tožeči stranki zviša za 551,93 EUR (na 663,93 EUR), rok za povračilo 15 dni se nadomesti z rokom 8 dni.

II. Pritožba tretjetožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. E. D. in P. Š. sta dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati stroške pritožbenega postopka v višini 78,92 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 8-dnevnega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo na podlagi pripoznave odločilo, da sta E. D. in P. Š. dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2013 do plačila in da sta tožeči stranki dolžna nerazdelno povrniti stroške postopka v znesku 112,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je vzelo na znanje umik tožbe zoper prvotoženo stranko in postopek zoper njo ustavilo ter zavrglo vloge tožene stranke z rednimi številkami 5, 6, 7 in 12. 2. Zoper sodbo se pritožujeta tožeča in tretjetožena stranka. Tožeča stranka se pritožuje zoper I. točko izreka. Glede stroškovnega dela sodbe navaja, da ji sodišče ni priznalo stroškov za izdelavo strokovnega mnenja o raziskavi prometne nesreče, saj naj ne bi šlo za strošek, ki bi bil potreben za ta pravdni postopek, česar pa sodišče ni obrazložilo. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker se sodba ne da preizkusiti, bistvena kršitev je podana tudi zato, ker sodišče ni upoštevalo določbe 316. člena ZPP v zvezi s 453.a členom ZPP v celoti. V kolikor so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, sodišče izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, del tožbenega zahtevka pa predstavlja tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov. Sodišče bi zato moralo ugoditi celotnemu tožbenemu zahtevku, vključno z zahtevkom za povračilo pravdnih stroškov. Sodišče je torej sodbo na podlagi pripoznave izdalo v nasprotju z določbami ZPP. Tožeča stranka se tudi ne strinja z zaključkom, da stroški z izdelavo strokovnega mnenja niso bili potrebni, saj tožeča stranka brez naročila strokovnega mnenja ne bi mogla zaključiti, da do prometne nesreče res ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile, v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški z izdelavo strokovnega mnenja o raziskavi prometne nesreče so bili vsekakor potrebni in bi jih sodišče moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja so del pravdnih stroškov, kar je že ustaljeno sodišče sodne prakse. Tožeča stranka izpostavlja še, da je sodišče toženima strankama v nasprotju z določbo četrtega odstavka 458. člena ZPP določilo, da sta dolžni povrniti pravdne stroške v roku 15 dni, namesto pravilno v roku 8 dni, saj gre za spor majhne vrednosti. Prav tako v prvem odstavku I. točke izreka sklepa in sodbe toženima strankama sploh ni določilo roka za izpolnitev obveznosti, čeprav bi to upoštevajoč 313. člen ZPP moralo storiti. Drugostopnemu sodišču predlaga ustrezno spremembo sodbe.

3. Tretjetožena stranka se pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da ni ničesar dobila od zavarovalnice, kaznovala je tretjetoženo stranko že policija za prekršek. Po dokumentih zavarovalnice se vidi, komu so izplačali za škodo, zato naj od tega zahtevajo povračilo škode.

4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba tretjetožene stranke pa ni utemeljena.

Glede pritožbe tožeče stranke:

5. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da bi v konkretnem primeru sodišče prve stopnje tožeči stranki moralo priznati tudi stroške za izdelavo strokovnega mnenja o raziskavi prometne nesreče, ki je bilo izdelano že pred pravdnim postopkom. Ne drži sicer, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne da preizkusiti in da naj bi bila zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da navedeni stroški za pravdni postopek niso bili potrebni. Vendar pa pritožba utemeljeno navaja, da je v konkretnem primeru takšno stališče zmotno in opozarja, da je bilo predmetno strokovno mnenje potrebno, da je tožeča stranka lahko zaključila, da do prometne nesreče ni prišlo na način, kot so ga tožene stranke prijavile in da sicer v tožbi ne bi mogla navesti vseh dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek. Stroški za izdelavo strokovnega mnenja so bili zato za pravdo potrebni in bi jih sodišče tožeči stranki moralo priznati. Stroški pred pravdo izdelanega izvedenskega mnenja, v kolikor je bilo to potrebno, kot v konkretnem primeru, so del pravdnih stroškov. Sodišče druge stopnje je zato stroškovno odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tudi zahtevku tožeče stranke za povračilo stroškov za izdelavo tega mnenja v višini 551,93 EUR in je temu ustrezno zvišalo znesek pravdnih stroškov, ki sta jih tožeči stranki nerazdelno dolžna povrniti druga in tretjetožena stranka. Ker je bila sprememba potrebna iz že navedenih razlogov, na ostale pritožbene navedbe glede tega dela ni treba odgovarjati.

6. Tožeča stranka utemeljeno opozarja tudi, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti in paricijski rok znaša 8 in ne 15 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP), zato je sodišče druge stopnje temu ustrezno spremenilo tudi paricijski rok glede pravdnih stroškov, hkrati pa je v prvem odstavku I. točke izreka izpodbijane sodbe toženima strankama določilo rok za izpolnitev obveznosti, skladno s 313. členom ZPP, česar ni storilo sodišče prve stopnje.

7. Odločitev o pritožbi tožeče stranke temelji na 358. členu ZPP.

Glede pritožbe tretjetožene stranke:

8. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru izdalo sodbo na podlagi pripoznave v skladu s 453.a členom ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Teh pritožbenih razlogov tretjetožena stranka v pritožbi ne uveljavlja, navaja le trditve, ki se nanašajo na dejansko stanje zadeve, ki pa v primeru sodbe na podlagi pripoznave ne more biti predmet preizkusa pritožbenega sodišča. 9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tretjetožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato sta ji drugi in tretji toženec dolžna nerazdelno povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Ti predstavljajo sodno takso za pritožbo v višini 78,00 EUR ter stroške poštnine v višini 0,92 EUR. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. in 154. členu ZPP.