Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnik upravne takse, ki mu je bila odmerjena s plačilnim nalogom, ni poravnal. Tožnik tudi ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da mu je bil plačilni nalog vročen dne 5. 8. 2013 in da je bil ob tem poučen, da lahko zoper ta nalog vloži ugovor v roku osmih dni od njegovega prejema. Tožnik bi torej moral ugovor vložiti najkasneje dne 13. 8. 2013, česar pa ni storil, pač pa to storil šele dan kasneje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je dne 25. 7. 2013 pri Upravni enoti Nova Gorica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca na podlagi 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD). Prvostopenjski organ mu je za vložitev te vloge s plačilnim nalogom št. 214-1302/2013-2 z dne 30. 7. 2013 odmeril upravno takso v višini 95,15 EUR. Plačilni nalog je bil tožniku osebno vročen dne 5. 8. 2013. Tožnik je zoper ta plačilni nalog vložil ugovor, ki ga je oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko na pošti v Kruševcu dne 14. 8. 2013. 2. Prvostopenjski organ je tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z izpodbijanim sklepom zavrgel. Pojasnil je, da Zakon o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT) v drugem odstavku 16. člena določa, da je zoper plačilni nalog dopusten ugovor v roku osmih dni od vročitve, in to iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila napačno odmerjena. Skladno s tem je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik ugovor zoper plačilni nalog vložil po poteku osemdnevnega roka od vročitve plačilnega naloga in ga je zato kot prepoznega zavrgel. 3. Po pritožbi tožnika je odločitvi in ugotovitvam prvostopenjskega organa z odločbo pritrdilo Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju drugostopenjski organ). Drugostopenjski organ je poudaril, da je bil plačilni nalog tožniku vročen dne 5. 8. 2013 in bi zato moral ugovor zoper ta nalog vložiti v nadaljnjih osmih dneh, to je najkasneje do 13. 8. 2013, česar pa ni storil, pač pa ugovor kot priporočeno pisemsko pošiljko oddal šele dne 14. 8. 2013. Drugostopenjski organ je še pojasnil, da tožnikove navedbe, da je rok verjetno zamudil zaradi kakšnega praznika v Republiki Srbiji, ni mogoče upoštevati, saj po določbi 101. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na iztek roka vplivajo le prazniki ali dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Prav tako tudi ni mogoče slediti tožnikovi navedbi v ugovoru in pritožbi, da bo takso poravnal po končanem upravnem postopku, saj je njegova taksna obveznost nastala z vložitvijo prošnje, torej dne 18. 7. 2013, kot to določa 5. točka prvega odstavka 5. člena ZUT. Drugostopenjski organ je še pojasnil, da je z dnem 21. 5. 2016 stopil v veljavo Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 32/16), ki je v 13. členu določil, da se postopki odmere upravnih taks, ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno končani, končajo po prej veljavnih določbah ZUT.

4. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi smiselno predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi. Navaja, da bo takso poravnal po zaključenem postopku. V plačilnem nalogu mu je bila dana možnost, da takso poravna v roku 15 dni, kasneje pa z zamudnimi obrestmi. Ne spomni več ali je v resnici zamudil z vložitvijo ugovora, dopušča pa možnost, da je bil takrat kakšen praznik v Republiki Srbiji in zato pošte na dan izteka roka niso delale. Tožena stranka ga je po dveh letih in pol obvestila, da je njegov ugovor prepozen, zadeva pa mora biti zaključena po zakonu, ki je veljal, ko je pričel teči postopek. Drugostopenjski organ pa se namesto tega sklicuje na spremembo ZUT, ki je stopila v veljavo dne 21. 5. 2016. 5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Upravni organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral upravni organ druge stopnje ter se opredelil tudi do tožnikovih pritožbenih navedb. Sodišče zato v celoti sledi njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sodišču - v nadaljevanju: ZUS-1). V zvezi z navedbami tožnika pa še dodaja:

8. Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena ZUT nastane taksna obveznost za vloge takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu. To pomeni, da je taksa obveznost za tožnika nastala s trenutkom, ko je pri prvostopenjskemu organu vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca na podlagi 1. člena ZUSDDD in zato ni mogoče slediti njegovemu predlogu, da bo upravno takso poravnal šele po tem, ko bo postopek zaključen. Ker tožnik ob vložitvi vloge ni plačal takse, mu je prvostopenjski organ na podlagi prvega odstavka 16. člena ZUT utemeljeno poslal plačilni nalog in določil, da mora takso v višini 95,15 EUR poravnati v roku 15 dni od vročitve plačilnega naloga, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi po 0,0247 % dnevni obrestni meri. Napačno je torej tožnikovo stališče, da mu je bila s tem dana možnost, da lahko takso poravna tudi kasneje, pač pa bi to moral storiti v tako določenem roku. Napačno je tudi njegovo razumevanje, da znašajo zamudne obresti v primeru zamude "po 0,0247", kot navaja v tožbi, saj je to odstotek dnevne obrestne mere zamudnih obresti.

9. Med strankama ni sporno, da tožnik upravne takse, ki mu je bila odmerjena s plačilnim nalogom, ni poravnal. Tožnik tudi ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da mu je bil plačilni nalog vročen dne 5. 8. 2013 in da je bil ob tem poučen, da lahko zoper ta nalog vloži ugovor v roku osmih dni od njegovega prejema. Tožnik bi torej moral ugovor vložiti najkasneje dne 13. 8. 2013, česar pa ni storil, pač pa to storil šele dan kasneje, torej dne 14. 8. 2013, kar je razvidno iz pisemske ovojnice, v kateri je ugovor oddal kot priporočeno pisemsko pošiljko. Ugotovitvi, da je ugovor oddal dne 14. 8. 2013, tožnik ne oporeka, pač pa navaja, da se tega dejstva ne spomni, dopušča pa možnost, da je bil zadnji dan za oddajo ugovora v Republiki Srbiji kakšen praznik in da zato pošte niso poslovale. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da to, ali je bil v Republiki Srbiji dne 13. 8. 2013 praznik, ni pomembno. Drugi odstavek 101. člena ZUP namreč določa, da se, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. To pa pomeni, da so pri določitvi dneva, ko rok izreče, pomembne le nedelje ali prazniki, oziroma nedelavniki v Republiki Sloveniji, ne pa tudi v državi, kjer ima taksni zavezanec svoje bivališče. 10. Sodišče povzema, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnik ugovor zoper plačilni nalog vložil prepozno in ga utemeljeno zavrgla. Tožnikovo zatrjevanje, da se je drugostopenjski organ skliceval na določbe spremenjenega ZUT, ki niso veljale v času odločanja prvostopenjskega organa, niso točne, saj je drugostopenjski organ le pojasnil, da je, skladno s prehodnimi in končnimi določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUT, upošteval, da se postopki, ki še niso bili pravnomočno končani do uveljavitve tega zakona, končajo po prej veljavnih določbah in se pri odločanju pravilno oprl na takrat veljavne določbe ZUT.

11. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.