Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica prejema kot upokojenka pokojnino v znesku 542,44 EUR, kar presega mesečni znesek, ki je z zakonom določen kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kljub listinsko izkazanim vsakomesečnim finančnim izdatkom, ki so priloženi tožbi, pa tožnica ne izpolnjuje zakonsko določenega finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1883/2010 z dne 19. 7. 2010, je tožena stranka odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp), ki jo je dne 24. 9. 2010 vložila A.A. (tožnica v tem sporu) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka navaja, da je do bpp, na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2009 s spremembami - dalje ZBPP) upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine), ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek).
Minimalni dohodek od 1. julija 2010 dalje znaša 229,52 EUR (Zakon o socialnem varstvu – ZSV, Uradni list RS, številka 73/2008 – uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, od 1. julija 2010), kar pomeni, da znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 459,04 EUR.
V skladu s 14. členom ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvi odstavek 30.a člena ZSV.
Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 23. členom ZSV bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje po tem zakonu pa se ne upošteva: stanovanja, v katerem prosilec živi in ga zakon šteje za primerno stanovanje; premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka; predmeti, ki so po predpisih in izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovine iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
Iz prošnje prosilke izhaja, da ta živi v svojem gospodinjstvu. Prosilka je upokojena in prejema pokojnino v mesečnem znesku 542,44 EUR. Njen mesečni znesek tako presega z zakonom določen znesek. Tožena stranka je prosilko z dopisom z dne 27. 9. 2010, ki ji je bil vročen dne 29. 9. 2010, obvestila, da na podlagi predloženih podatkov ni upravičena do bpp, saj ne izpolnjuje finančnega kriterija ter jo pozvalo, da navede okoliščine, ki bi utemeljevale dodelitev izjemne bpp.
Na podlagi 22. člena ZBP se bpp lahko dodeli tudi, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnika zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev bpp utemeljena z družinskimi razmerami prosilca (izredni stroški za zdravljenje družinskega člana, stroški za invalidnega ali drugače prizadetega družinskega člana, stroški za vzgojo in izobraževanje otrok s prilagojenimi potrebami), z zdravstvenim stanjem prosilca (stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, pa so potrebni zaradi prosilčeve stopnje invalidnosti), z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Prosilka na poziv sodišča v postavljenem 8 dnevnem roku, ki se je iztekel dne 7. 10. 2010, ni odgovorila.
Ker torej mesečni dohodek prosilke presega z ZBPP predpisani cenzus, ni upravičena do bpp. Glede na to, tožena stranka drugih pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za dodelitev bpp, ni ugotavljala in je prošnjo prosilke kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka drugega odstavka 37. člena ZBPP).
Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni sposobna plačati stroškov za osebni stečaj, tudi ne za takso in se s svojimi dolgovi bori že celih 5 let in ne pride nikamor, ker ji dolgovi in obresti samo naraščajo. Prilaga dokazilo o tem, kakšne stroške ima in koliko ji ostane za življenje. Živi sama, tako da so ti stroški samo njeni in jih ne more z nikomer deliti. Pri pokojnini 542 EUR odšteje za zdravstveno zavarovanje 23 EUR, kar je nujno, ker je že v takšnih letih, tako da dobi nakazilo 519 EUR, pa še za to ima na banki blokado. Stroški so 503 EUR, tako da bi lahko rekla, da nujno potrebuje nekoga, ki bi ji pomagal s preživljanjem. Dopisa tožene stranke ni dobila, čeprav to navaja tožena stranka, ker bi na njega zagotovo odgovorila. Prosi, da sodišče še enkrat prouči prošnjo in bo za odobritev bpp zelo hvaležna.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
Tožba ni utemeljena.
Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazati. To sta dva pogoja in sicer finančno materialni (subjektivni pogoj), katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju prosilca in objektivni pogoj, ki ga v skladu z določbo 24. člena ZBPP sodišče oziroma tožena stranka presoja glede na vsebino spora ali zadeve, v kateri se prosi za odobritev bpp. Tožena stranka utemeljitev zavrnitve bpp razlaga z neizpolnitvijo materialnega (subjektivnega pogoja). Med strankama postopka ni sporno, da tožnica prejema kot upokojenka pokojnino v mesečnem znesku 542,44 EUR, kar pa presega mesečni znesek, ki je z zakonom določen kot dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (459,04 EUR), kar je že tožena stranka v razlogih določno navedla, zato sodišče v izogib ponavljanju teh razlogov ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/2010, dalje ZUS-1).
Kot je razvidno iz spisovnih listin, je tožena stranka poslala tožnici v skladu z določbo 22. člena ZBPP tudi obvestilo, v katerem jo obvešča o mesečnem izračunu lastnega dohodka in ugotovitvi, da ta presega cenzus določen kot finančni kriterij za odobritev bpp, ter jo obenem pozvala, da v skladu z zgornjo zakonsko določbo navede morebitne druge okoliščine, ki bi upravičevale pogoje za dodelitev izjemne bpp. Tožnica je spisovno izkazano sodno pismo dobila dne 29. septembra 2010 in nanj ni odgovorila, tako da je neutemeljen tožbeni ugovor, da pisemske pošiljke tožene stranke (Okrožnega sodišča, Organa za BPP) ni sprejela, ker bi sicer nanj odgovorila.
Glede na to, da tožnica kljub listinsko izkazanim vsakomesečnim finančnim izdatkom, ki so priloženi tožbi, ne izpolnjuje zakonsko določenega finančnega pogoja za odobritev bpp, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.